Janša in Metsola sta na srečanju spregovorila predvsem o razmerah v Ukrajini in poglavitnih temah, ki so na dnevnem redu pogovorov voditeljev držav članic EU-ja, so navedli v sporočilu iz kabineta predsednika vlade.

Metsola se je s slovenskim premierjem sešla ob robu konference predsednikov parlamentov članic EU-ja, ki danes in v torek poteka na Brdu pri Kranju. Konferenca predstavlja sklepni dogodek v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, ki se je sicer izteklo že s koncem leta 2021.

Na konferenci bodo med drugim razpravljali o vlogi parlamentov v kriznih razmerah in o EU-ju kot poroku stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji, pri čemer je pričakovati, da bo dogodek močno zaznamovala ruska invazija v Ukrajini.

Pahor: Glede širitve EU-ja bo treba doseči konsenz

Širitev EU-ja in evropska perspektiva držav v njeni vzhodni soseščini je bila rdeča nit uvodnega dela konference predsednikov parlamentov članic EU-ja na Brdu pri Kranju. Zaradi vojne v Ukrajini je postalo jasno, da je širitev unije vprašanje širitve v njeno vzhodno sosedstvo, je v nagovoru udeležencem med drugim poudaril predsednik države Borut Pahor.

Če rečemo, da je širitev z Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo, Turčijo in na Zahodni Balkan bistvenega pomena za ohranitev miru, varnosti in blaginje celotnega dela Evrope, smo se znašli pred vprašanjem, kako oblikovati konsenz o taki širitvi, da bo dovolj hitra in dovolj uspešna, česar nam zdaj obstoječi postopki ne omogočajo, je opozoril Pahor.

Širitev EU-ja je po njegovih besedah geopolitično vprašanje "par excellence", kar je doslej trdil zlasti v povezavi s širitvijo na Zahodni Balkan, zdaj pa to, kot je poudaril, velja za vse njeno vzhodno sosedstvo EU-ja.

Glede širitve bo treba doseči konsenz, kar bo, kot je priznal, težka naloga, a hkrati tudi velika priložnost. Ne preostane nam nič drugega, kot da potrpežljivo pridemo do dogovora o strategiji širitve, ki bi pospešila pogajanja, a hkrati ohranila varovalke glede spoštovanja kriterijev in pravil, je dejal. V to razpravo pa je treba pritegniti nacionalne parlamente držav članic in Evropski parlament.

Pahor je izrazil zadovoljstvo, da se je Zahod tako hitro, enotno in učinkovito odzval na vojno v Ukrajini. Čeprav je zadnji mesec veliko govora o vojni, je Pahor svoj govor sicer začel z evropsko idejo o miru. "Evropska ideja, ideja o miru, mirnem reševanju sporov in sodelovanju evropskih demokratičnih držav, inspirirana s spravo med narodi, zagotavlja EU mir že skoraj 80 let," je poudaril.

Krepitev demokracije je po njegovem bistvenega pomena - dokazati moramo, da je demokracija tudi učinkovita in da se ni potrebno zatekati k avtokratskim rešitvam, da bi uspešno reševali svoje lastne probleme in probleme sodobnega sveta, je med drugim poudaril Pahor.

Udeležence je nagovorila tudi Metsola. Po njenih besedah je pomembno, da EU Ukrajini zagotovi evropsko perspektivo in da Ukrajina postane država kandidatka za članstvo v EU-ju. Spremljati pa je treba tudi razmere v soseščini, na Zahodnem Balkanu, v Gruziji in zlasti v Moldaviji; tem državam moramo pomagati na poti k njihovim sanjam in evropski perspektivi, je poudarila.

Če želi EU ostati dejavnik varnosti in stabilnosti v regiji, je treba pospešiti širitev Unije, ki predstavlja predpogoj varne in stabilne Evrope, je poudaril tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Parlamenti bodo v teh procesih igrali pomembno vlogo, saj bodo nudili ključno politično podporo tem državam. Aktivno sodelovanje parlamentov pa je po njegovem mnenju ključno z vidika legitimnosti kriznega upravljanja in varovanja demokratičnih vrednot.

Konferenca se je nadaljevala s panelom na temo Vloga parlamentov v kriznih situacijah - krepitev odpornosti za demokratično upravljanje, na katerem so bili glavni govorci poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce še predsednica španskega parlamenta Meritxell Batet Lamana, predsednik italijanske poslanske zbornice Roberto Fico in maršal poljskega senata Tomasz Grodzki.