Voditelji EU-ja razpravljajo o številnih temah. Foto: Reuters
Voditelji EU-ja razpravljajo o številnih temah. Foto: Reuters

Prvi dan bodo voditelji, med katerimi bo tudi premier Janez Janša, govorili predvsem o pandemiji covida-19, o zunanjem vidiku migracij, odnosih s Turčijo in Rusijo ter zelo verjetno tudi o spornem madžarskem zakonu, ki prepoveduje objavljanje homoseksualnih vsebin in vsebin, povezanih s spremembami spola za mladoletnike.

Prva tema dne bo predvidoma spopad s pandemijo covida-19 in okrevanje po pandemiji. Medtem ko cepljenje v članicah Unije poteka zadovoljivo, saj je bilo s prvim odmerkom cepljenih že vsaj 58 odstotkov ljudi, pa veliko bolj skrbi pojav novih različic virusa. Največje skrbi povzroča hitro širjenje različice virusa z imenom delta in voditelji bodo razpravljali o tem, kako omejiti njeno širjenje, hkrati pa ne preveč ogroziti prostega gibanja ljudi znotraj Unije, ki naj bi ga omogočilo novo digitalno covidno potrdilo. Poglobljena razprava bo tudi glede migracij, zlasti kar zadeva njihovo omejevanje. Po eni strani bodo voditelji pregledali odnose s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki so izvor migracij ali pa so tranzitne države.

Afganistan, Turčija, Rusija

Skrb vzbujajoč je zlasti razvoj dogodkov v Afganistanu, ker lahko sproži nov množični prihod beguncev. Že v tem sklopu bodo govorili tudi o odnosih s Turčijo, ta namreč še vedno gosti levji delež sirskih beguncev in Unija ji namerava z denarjem še dodatno priskočiti na pomoč.

Čeprav je Turčija v zadnjem času naredila nekaj korakov v smeri popuščanja napetosti v odnosih z Grčijo, pa po drugi strani vleče poteze, ki skrbijo Unijo. Kar zadeva odnose z Rusijo, je Unija z njo pripravljena sodelovati na podlagi petih načel, naj bi pa voditelji na mizo dobili tudi poseben francosko-nemški predlog. Ta naj bi omogočil poglobljeno strateško razpravo o odnosih in morda prinesel kak konkreten korak, saj je to zadnje srečanje voditeljev, ki se ga udeležuje nemška kanclerka Angela Merkel.

Janša ni stopil pred novinarje

Premier Janša ob prihodu na vrh EU-ja v nasprotju z utečeno prakso ni podal izjave in ni odgovarjal na vprašanja novinark in novinarjev, ki imajo tokrat prvič po lanskem marcu možnost, da so v omejenem številu navzoči v stavbi, kjer zasedajo voditelji in voditeljice.

Zaradi pandemije covida-19 novinarji in novinarke od lanskega marca niso smeli biti navzoči v stavbi, kjer zasedajo voditelji, pa tudi fizičnih vrhov je bilo zelo malo. Danes so imeli tako novinarji in novinarke po dolgem času znova priložnost zastavljati vprašanja voditeljem in voditeljicam ob njihovem prihodu na zasedanje.

Okoli dvajset voditeljev in voditeljic je ob prihodu podalo izjavo oziroma odgovarjalo na vprašanja novinarjev. Predvidena je bila tudi izjava slovenskega premierja, a ni jasno, zakaj Janša ni stopil pred novinarje.

Guterres: EU je absolutno nujni strateški partner

Tema pogovorov voditeljev držav EU-ja in Guterresa je sodelovanje med EU-jem in ZN-om. "Močni Združeni narodi in močan EU sta dobra za svet," je prepričan Michel. Guterres pa je EU označil za "absolutno nujnega strateškega partnerja".

Tako v EU-ju kot v ZN-u pravijo, da je težave sveta mogoče reševati le skupaj, z multilateralizmom. Le z več sodelovanja in poglobljenim multilateralizmom je mogoče združiti svet pri reševanju podnebne krize, pa tudi naraščajoče neenakosti, geopolitičnih napetosti in zmanjševanja medsebojnega zaupanja, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Guterres.

Generalni sekretar ZN-a je predtem v Bruslju nagovoril tudi Evropski parlament in pozval predvsem k poenotenju Evrope pri razreševanju vprašanj t. i. nezakonitih migracij. Pozval je k izrazu več solidarnosti z državami, ki se spoprijemajo z največjim prilivom prebežnikov. Sicer pa bi bilo treba vzpostaviti več sodelovanja med državami izvora in tranzitnimi ter ciljnimi državami, da bi se vzpostavile regularne in varne poti za migracije.

Ob tem je Guterres še opozoril, da imajo prosilci za azil in begunci pravice tudi po mednarodnem pravu "ne glede na to, kako pridejo v državo".

Obsodba poskusov izkoriščanja prebežnikov v politične namene

Voditelji članic EU-ja so na vrhu obsodili kakršne koli poskuse tretjih držav za izkoriščanje prebežnikov v politične namene. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob prihodu na vrh opozoril na organizirane migracije iz Iraka, Irana in Sirije prek Belorusije na mejo EU-ja.

Voditelji članic Unije v sklepih, ki so jih sprejeli danes, obravnavajo zlasti zunanji vidik migracij. Pozvali so k nadaljnji krepitvi sodelovanja z državami izvora in tranzita na podlagi pragmatičnega in prožnega pristopa, prilagojena posamezni državi.

Evropsko komisijo in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella so pozvali, naj v sodelovanju s članicami jeseni pripravi akcijske načrte za prednostne države izvora in tranzita, ki naj vključujejo jasne cilje, nadaljnje podporne ukrepe in konkreten časovni načrt.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je sicer marca poudarila pomen okrepitve sodelovanja z državami izvora in tranzita za izboljšanje vračanja prebežnikov, v nasprotnem primeru pa je zagrozila z vizumskimi omejitvami.

Voditelji držav članic EU-ja o migracijah le 10 minut
Voditelji članic EU-ja razpravljali z Guterresom