Evropskim poslancem je pojasnil, da je komisija morala ukrepati, saj se države same niso mogle dogovoriti o sodelovanju, kar je sicer po njegovem mnenju v nasprotju z zdravo pametjo. "Prav neverjetno je, da smo morali vložiti toliko napora v to, da smo nekatere naše članice prepričali, naj druge naše članice obveščajo o prihajanju beguncev na meje," je bil kritičen do držav in dodal, da so potrebovali posebno zasedanje za to, kar je v bistvu "osnovna zdrava pamet".

"Na zahodnobalkanski poti vidimo begunce v ledenih rekah, kako spijo v dežju in blatu, kmalu bosta to sneg in led. Zima se bliža, šteje vsak dan," je dejal predsednik EK-ja in poudaril, da bi bilo idealno, če jim vrha sploh ne bi bilo treba sklicati in bi se države same dogovorile, kako ukrepati ob prihodu desettisočev prebežnikov.

Begunci imajo tudi obveznosti
Kot nujen sestavni del upravljanja begunskega toka pa je predsednik komisije izpostavil tudi seznanjanje beguncev z obstoječimi pravili in posledicami tega, da zavračajo registracijo. "Brez registracije ni pravic, tako preprosto je to in begunci to morajo vedeti. Kajti begunci seveda imajo pravice in vedno bom branil te pravice, a begunci, ki prihajajo v Evropo, imajo tudi obveznosti."

Nedeljska razprava je bila po njegovi oceni zelo zahtevna, v njej pa je bilo slišati tudi izjave in stališča, "ki jih raje ne bi", je pa "izkupiček" vrha vseeno označil kot konstruktiven, njegove dogovore pa kot učinkovite in nekatere tudi takoj prenesene v prakso.

Med drugim je Hrvaška aktivirala mehanizem EU-ja za civilno zaščito, voditelji so imenovali kontaktne točke in komisija bo že v četrtek organizirala njihov konferenčni klic, v Sloveniji pa bo do konca tedna dodatnih 400 policistov, je spomnil.

Države morajo izpolniti obljube
Ob tem je tudi opomnil, da morajo države izpolniti obljube, h katerim so se zavezale septembra: tako glede preselitve beguncev po EU-ju in t. i. hotspots kot glede finančnih zavez, hkrati pa morajo tudi nujno okrepiti agencije EU-ja, kot sta Frontex in EASO. "Prepad med zavezami in tem, kar je dejansko na mizi, je nujno treba zmanjšati, sicer bomo izgubili vso kredibilnost," je posvaril.

ZN: V Evropo je letos prišlo 700.000 prebežnikov
Po podatkih visokega komisariata ZN-a za begunce je prišlo letos prek Sredozemske obale v Evropo več kot 700.000 prebežnikov: v Grčijo 562.000, v Italijo pa okoli 140.000. Če k tem številkam prištejemo še prihode v nekatere druge evropske države, je skupno letos na obale kontinenta prispelo že nekaj več kot 705.200 beguncev, je sporočil UNHCR. Več kot polovica prebežnikov je Sircev, 18 odstotkov je Afganistancev in šest odstotkov Iračanov. Približno 85 odstotkov pa jih prihaja iz deseterice držav, ki jih UNHCR označuje za države, iz katerih pride največ beguncev.

Med prebežniki je petina otrok, še kažejo podatki.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj