Jean-Claude Juncker se poslavlja z mesta predsednika Evropske komisije. Foto: Reuters

Med dosežki mandata je med drugim izpostavil investicijski načrt in reševanje Grčije, med razočaranji pa neuspeh pri vzpostavitvi bančne unije. Evroposlanci so njegovo komisijo ocenili različno.

"Ob koncu mandata nisem potrt, tudi ne pretirano vesel, imam pa občutek, da sem se resnično potrudil," je dejal prvi mož komisije. "Ponosen sem, da sem lahko prispeval vsaj majhen delček v tem velikem potovanju, na katerem smo dosegli, kar se je pred okoli 60 leti zdelo nemogoče. In vem, da bo generacijam zanamcev uspelo, kar se za nas danes zdi nemogoče," je dodal.

Poudaril je, da je svojo ekipo pred petimi leti označil za Evropsko komisijo zadnje priložnosti, da se je odločil za politično komisijo z znanimi obrazi, ki se bo osredotočala le na najpomembnejše.

Med dosežki iztekajočega se petletnega mandata je omenil svoj investicijski načrt, s katerim so po njegovih besedah zagotovili 1,1 milijona delovnih mest, gospodarska rast pa je bila 0,9 odstotka višja, kot bi bila brez načrta. Priznal je, da njegov načrt ni zdravilo za vse. "A zdaj več kot milijon malih podjetij prejema sredstva, ki jih prej ne bi imela na voljo, in na to smo lahko ponosni".

Med uspehe šteje tudi reševanje Grčije in njen obstanek v območju evra. "Grčiji smo vrnili dostojanstvo," je dejal. Omenil je tudi steber socialnih pravic in 15 mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Juncker z Nigelom Farageem. Foto: Reuters

Prav poseben dosežek je po njegovem mnenju, da smo v Evropi ohranili mir, čeprav po svetu divjajo številne vojne. "Mir ni samoumeven in nanj bi morali biti ponosni," je poudaril in pozval evroposlance, naj se "z vsemi močmi borijo proti neumnemu nacionalizmu".

Nezadovoljen tudi glede migracij

Izpostavil je tudi nekaj razočaranj, za katera je delno okrivil države članice. Tako je omenil neuspeh pri vzpostavitvi bančne unije in politiko glede migracij. Nezadovoljen je tudi, ker mu ni uspelo doseči združitve Cipra.

V govoru, med katerim mu je šlo občasno na jok, se je Juncker zahvalil za sodelovanje članom svoje komisarske ekipe, Evropskemu parlamentu, pa tudi predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, ki ga je označil za brata dvojčka in pravega prijatelja.

Mešane ocene Junckerjevega mandata

Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so delo Junckerjeve komisije v razpravi ocenili različno. V treh največjih skupinah, Evropski ljudski stranki (EPP), Zavezništvu socialistov in demokratov (S&D) ter Obnovimo Evropo (Renew), so izpostavili precej njegovih dosežkov, predstavniki drugih skupin so bili večinoma zelo kritični.

"Evropa zadnje priložnosti je izkoristila priložnost," je dejal Manfred Weber, vodja konservativnega EPP-ja, iz katerega je tudi Juncker. Dacian Ciolos (Renew) je med drugim pohvalil Junckerjev investicijski načrt.

"Novi začetek se je končal sredi poti," je bila nekoliko bolj kritična vodja S&D-ja Iratxe Garcia Perez. Ob tem je omenila, da so številne obljube ostale na papirju, kar je tudi pogosto krivda Sveta EU-ja.

Philippe Lamberts (Zeleni) je bil kritičen do trgovinskih sporazumov, mižanja komisije pri goljufijah avtomobilske industrije in pristopov Junckerjeve komisije do velikih podjetij.

Ta je zmotil tudi levico (GUE/NGL). Poslanka te skupine Manon Aubry je zato Junckerju ob upokojitvi pripravila "darilo" – škatlo z imeni multinacionalk, ki jim je pomagal.

"Zapuščate nam Evropo, ki je slabša, kot je bila pred petimi leti, ko ste jo prevzeli," je bil kritičen Italijan Marco Zanni iz desničarske skupine Identiteta in demokracija (ID). Dejal je, da komisiji pod vodstvom Luksemburžana ni uspelo doseči zastavljenih ciljev.

Nezadovoljen je bil tudi sopredsedujoči skupini konservativcev in reformistov (ECR) Ryszard Antoni Legutko. "EU vidim kot projekt, ki združuje ljudi, a vaša komisija je prva, ki je naredila več za to, da je ljudi potiskala narazen, namesto da bi jih združevala," je dejal.

Juncker se je od evropskih poslancev danes poslovil, čeprav bo morala njegova komisija nekoliko podaljšati mandat in bo opravljala tekoče posle. V novi komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen namreč manjkajo še imena kandidatov iz Francije, Romunije in Madžarske in zato ne bo mogla začeti dela 1. novembra, kot je bilo sprva predvideno.