Evropska unija je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Z upravljanjem in razdeljevanjem evropskih sredstev na tem področju se bo v prihodnje ukvarjal tudi komisarski kandidat iz Slovenije Janez Lenarčič.

V operativnem centru vsako minuto prežijo na katastrofalne naravne pojave. Foto: Reuters

Prostori generalnega direktorata za človekoljubno pomoč in civilno zaščito, ki bo podporni steber predvidoma prihodnjega komisarja Lenarčiča, so v samem središču bruseljske evropske četrti, takoj za vrati visokega poslopja pa je srce evropske koordinacije kriznega odzivanja: operativni center, v katerem 24 ur na dan, 7 dni v tednu prežijo na katastrofalne naravne pojave.

Ne drži, da jih je danes več kot prej, nam zatrdi direktor direktorata za krizno upravljanje Johannes Luchner, Avstrijec, ki tu dela že dvajset let, le veliko bolj uničujoče posledice imajo.

"Ker so zdaj oceani toplejši, je v tropskih nevihtah veliko več vode, zato so bolj intenzivni. Ko sem bil mlajši, nismo nikoli slišali za orkane v Evropi, zdaj jih imamo vsako leto."

Od leta 2001, ko je bil ustanovljen, je evropski mehanizem za civilno zaščito posredoval v več kot 200 naravnih nesrečah po vsem svetu od orkana Katrina v ZDA do migrantske krize v Grčiji. Slovenija ga je aktivirala le enkrat, leta 2014, ko je po državi pustošil žled.

Civilna zaščita je le manjši del direktorata, levji delež je človekoljubna pomoč. Letni proračun znaša dobro milijardo evrov, manj kot odstotek celotnega evropskega proračuna in manj kot 3 evre na evropskega državljana.

"Največji pomen tega generalnega direktorata je v tem, da pomaga več kot 100 milijonom ljudi na leto v vojnah, pri nesrečah in povsod, kjer potrebujejo pomoč," pravi Johannes Luchner.

Največji izziv resorja, tako v Bruslju, bo tudi v prihodnjih letih preventiva: preprečevanje katastrof, pa če jih povzročata človek ali narava.

Reportaža z »delovnega mesta« komisarja Janeza Lenarčiča