Prvo reformo, ki je zarezala v njihove plače, so izvedli leta 2004, zdaj pa sta v postopku predloga nove reforme in sprememb pravil o usklajevanju plač. Kako ostri bodo rezi, bo odvisno tudi od proračunskih pogajanj za prihodnja leta.

V institucijah Unije je zaposlenih več kot 50.000 ljudi. Priznavajo, da so njihove plače dobre, a so prepričani, da jih tudi zaslužijo.

"Naš delovni čas je bistveno daljši kot pri kolegih v državah članicah, veliko potujemo, kar je breme za naše družine, pri delu uporabljamo več tujih jezikov," našteva Karin Sauerteig, ki že 7 let dela v Evropskem parlamentu. A poleg plač so tudi kosila, najemnine za stanovanje in drugi stroški v Bruslju občutno višji kot na primer v Bukarešti ali v Ljubljani.

"Očitek, da smo evropski javni uslužbenci izjema in da se v krizi nismo ničemur odrekli, ne drži; nam je kupna moč po prejšnji reformi padla bolj kot uradnikom v državah članicah, za 7 odstotkov," pojasnjuje predstavnik Komisije Antonio Gravilli.

Nova reforma v postopku
Predvsem ker so njihovi nemški kolegi letos plače dvignili za skoraj 6 odstotkov, bo uskladitev prihodnje leto najverjetneje pripadla tudi evropskim uradnikom. Nova reforma je namreč še v postopku. Predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 5 odstotkov, podaljšanje delovnega tedna brez povračil ter zmanjšanje plač na novo zaposlenega tajniškega in uradniškega osebja za 18 odstotkov, pravi Gravilli.

A kritike praviloma ne letijo na zaposlene, kot je Karin. Razpon plač v Komisiji namreč sega od 2.600 do 18.000 evrov bruto, kolikor prejme kakih 40 funkcionarjev.

"Že če bi se osredotočili le na najvišje plače in odpravili največje anomalije, kot so uradniki z desetimi tisočaki na mesec, bi naredili veliko," poudarja Pieter Cleppe iz nevladne organizacije OpenEurope. A če bodo države na evropske institucije prenašale nove pristojnosti, kot je bančni nadzor, bodo te morale pritegniti tudi dobre in torej dobro plačane pravnike, finančnike in druge strokovnjake.
Erika Štular, Radio Slovenija