Državni sekretar za zunanje zadeve Igor Senčar in komisar Lewandowski sta po pogovorih na novinarski konferenci opozorila, da so pogajanja o evropskem finančnem okviru 2014-2020 tik pred končnico. Oba sta izrazila upanje, da bo dogovor sklenjen na izrednem vrhu EU-ja konec novembra.

"Politični voditelji so se jasno zavezali, da bodo skušali doseči dogovor. Vendar to nikoli ni zelo preprosto in 27 članic od vsega najteže doseže prav dogovor glede denarja. Vem, da je Herman van Rompuy obljubil vrh v obliki konklava, torej če se evropski voditelji ne bodo dogovorili v četrtek ali petek, bodo morali zasedati tudi v soboto ali celo nedeljo, dokler ne dosežejo dogovora. Taka odločnost mi je všeč," pravi Lewandowski.

Proračunski dogovor o naslednjem sedemletnem obdobju je namreč po njegovih besedah nujen in mora dati poudarek investicijam. "Ker se je namreč izkazalo, da varčevanje v teh kriznih časih ni dovolj, Evropa potrebuje upanje v investicije," je prepričan liberalni poljski politik.

Slovaki in Madžari bolje črpajo EU-sredstva
Strukturni in kohezijski skladi so za investicije v današnji Evropi izjemnega pomena, je spomnil. V Sloveniji ti skladi po njegovih besedah predstavljajo 40 odstotkov vseh sredstev za javne investicije, na Slovaškem 76 odstotkov, na Madžarskem pa celo 97 odstotkov.

Komisar je pojasnil še, da mu je položaj Slovenije dobro poznan. Ob tem je ocenil, da je Slovenija "žrtev lastnega uspeha".

Pomembnost regionalne delitve Slovenije
Zahodna Slovenija je namreč presegla referenčni prag razvitosti EU-ja. Za Slovenijo je zato pomembna ohranitev "varnostne mreže" za regije, kot to predlaga Evropska komisija, je poudaril. Gre za predlog, po katerem bi bile regije v novem večletnem proračunu, čeprav so presegle povprečno razvitost EU-ja, upravičene do najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jih prejele v tekočem finančnem okviru 2007-2013.

Predlog proračuna v dopolnjeni obliki, ki vključuje vstop Hrvaške v Unijo, obveznosti postavlja pri 1.033 milijardah evrov (1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka), dejanska plačila pa pri 988 milijardah evrov (1,03 odstotka BDP-ja).

Lahko Slovenija ohrani "neto pozicijo"?
Državni sekretar je dejal, da sta močni kohezijska politika in politika razvoja podeželja za Slovenijo zelo pomembni. Kot je dodal, si bo Slovenija skušala od teh dveh politik med letoma 2014 in 2020 zagotoviti čim večji obseg sredstev. Ob tem je Senčar izrazil pričakovanje, da bo "neto pozicija Slovenije" tudi v prihodnji finančni perspektivi pozitivna in da bo država iz proračuna EU-ja prejemala več, kot bo vanj vplačevala.

Kako Slovenija po ocenah evropskega komisarja črpa evropska sredstva v primerjavi z drugimi državami članicami? "Nihče ni popoln, še vedno mora narediti nekaj domačih nalog, ker ima ponekod zamude. K sreči pa obstaja formula "N+2", ki omogoča porabo sredstev, predvidenih za sedanji finančni okvir, do leta 2015. In verjemite, Slovenija me ne skrbi. V EU so nekatere države, ki potrebujejo tehnično pomoč, da bi povečale sposobnost črpanja. Slovenije ni med njimi, je država z dovolj modrosti in izkušenj tako na lokalni kot državni ravni," je dejal.

Komisar: Kriza v Slovenijo uvožena
Sicer pa je komisar danes spregovoril tudi o splošnem položaju Slovenije. Poudaril je, da je v "tej lepi državi" čutiti velik pesimizem in padec samozavesti. Glede na to, da ima pregled nad vsemi 27 državami članicami EU-ja, je prepričan, da ta negativnost ni upravičena, da je Slovenija v preteklosti naredila ogromno in da uživa dobro ime.

Ob tem je izpostavil, da imajo težave tudi druge države, da so resnične težave Evrope drugje. Kot je sklenil, kriza ni nastala pri nas, temveč je bila k nam "uvožena".