Lagardovo je na tajnem glasovanju podprlo 37 članov odbora, 11 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali, je sporočil podpredsednik odbora Ludek Niedermayer, ki je vodil današnjo sejo. Da bodo glasovali proti, so vnaprej sporočili člani evropske levice, medtem ko so na primer liberalci njeno kandidaturo ocenili pozitivno. Sledi še glasovanje na plenarnem zasedanju sredi meseca. Vloga parlamenta je sicer zgolj posvetovalna, njegovo mnenje ni zavezujoče.

Christine Lagarde bo postala prva ženska na čelu Evropske centralne banke. Foto: EPA

Predsednika ECB-ja za osem let imenuje Evropski svet, torej voditelji članic EU-ja. Končno odločitev sprejmejo s kvalificirano večino na podlagi priporočila Sveta, ki je bilo sprejeto julija. Ob tem se posvetujejo z Evropskim parlamentom in Svetom ECB-ja, ki je prav tako že podal pozitivno mnenje. Končna odločitev voditeljev se pričakuje oktobra.

Lagardova bo 1. novembra nasledila Draghija
Voditelji so Lagardovo izbrali na začetku julija v okviru širšega svežnja imenovanj na najvišje položaje v institucijah EU-ja. Ta odločitev je bila ključna, zapletov v nadaljnjem postopku ni bilo pričakovati. Francozinja bo z novembrom na vodilnem položaju v ECB-ju nasledila Italijana Maria Draghija, ki svoj mandat konča 31. oktobra.

Zaslišanje Christine Lagarde v Evropskem parlamentu

Lagardova se je danes na približno triurnem zaslišanju v odboru Evropskega parlamenta zavzela za ozelenitev monetarne politike, okrepitev ogrožene multilateralne ureditve in ohranitev spodbujevalne oziroma ekspanzivne denarne politike ter obljubila komuniciranje tudi z ljudmi, ne le s finančnimi trgi.

Temeljna naloga ECB-ja s sedežem v Frankfurtu je zagotavljati stabilnost cen ob spoštovanju načela, da mora biti letna inflacija pod dvema odstotkoma, a blizu temu pragu. Banka med drugim določa obrestne mere, po katerih posoja denar komercialnim bankam v območju evra, s čimer nadzoruje obtok denarja in inflacijo in upravlja devizne rezerve območja evra.

Lagardova osem let direktorica Mednarodnega denarnega sklada
63-letna Lagardova, ki je bila osem let generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pred tem pa v finančni krizi štiri leta finančna ministrica, je izpostavila, da bo kot predsednica ECB-ja postavila v ospredje tri načela: zavezanost mandatu ECB-ja, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost.

Zavzela se je tudi za dokončanje bančne unije, vključno z vzpostavitvijo skupnega sistema jamstev za bančne vloge, in za vzpostavitev evrskega proračuna, saj da bo to okrepilo mednarodno vlogo evra, in pozvala k izvajanju strukturnih reform, ki so po njenih besedah v številnih državah nedokončane.