Takšni so izsledki najnovejše evropske statistike o varnosti na cestah, ki jo je predstavila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Na evropskih cestah v povprečju umre 49 ljudi na milijon prebivalcev, kar je najmanj na svetu. A kot je poudarila komisarka, je kljub temu 25.100 smrtnih žrtev grozljiva številka in s tem ne more biti nihče zadovoljen.

Slovenija na 1. mestu po upadu smrtnih žrtev
V Sloveniji je lani umrlo 44 ljudi na milijon prebivalcev, kar je glede na leto prej 13 odstotkov, v primerjavi z 2010 pa je upadlo za 34 odstotkov. S tem se je Slovenija uvrstila na prvo mesto seznama držav z največjim letnim upadom smrtnih žrtev znotraj povezave. Da je prvič manj kot sto smrtnih žrtev na leto, je zelo spodbuden podatek, je ocenila komisarka in ob tem navedla, da je slovenska statistika precej specifična zaradi velikega števila nesreč zaradi neprimerne vožnje v napačno smer oz. neustreznega obnašanja v prometu. Eden izmed štirih najpogostejših vzrokov za nesreče je poleg alkohola, mamil in neuporabe pasu, zlasti na zadnjih sedežih, tudi uporaba telefona oziroma elektronskih medijev v avtomobilu.

Sorodna novica 92 mrtvih v prometu v letu 2018, glavni vzrok za nesreče je še vedno prevelika hitrost

Največ ljudi umre v Romuniji in Bolgariji
Najuspešnejši državi po varnosti v cestnem prometu sta Združeno kraljestvo z 28 žrtvami na milijon prebivalcev in Danska s 30. Najslabši pa sta Romunija s 96 žrtvami in Bolgarija z 88 žrtvami na milijon prebivalcev.

Kot je ob predstavitvi poročila dejala komisarka, napredek sicer je, toda v zadnjih treh letih je zelo majhen. EU bo moral okrepiti prizadevanja, če želi uresničiti zadana cilja: prepolovitev števila smrtnih žrtev v prometu do leta 2020 in "vizijo nič", po kateri bi se do leta 2050 število smrtnih žrtev v cestnem prometu približalo nič, poudarja Bulčeva.

Recept za odstranitev človeškega dejavnika, ki je še vedno odgovoren za več kot 93 odstotkov smrtnih žrtev, je po njenih besedah sistemski pristop, ki vključuje ustrezno opremljenost vozil oziroma avtonomno vožnjo, ustrezno infrastrukturo ter izobraževanje in spremembo obnašanja.