Po stoletjih vojn je v EU-ju po 2. svetovni vojni zavladalo obdobje (relativnega) miru. Foto: EPA
Po stoletjih vojn je v EU-ju po 2. svetovni vojni zavladalo obdobje (relativnega) miru. Foto: EPA
Robert Schuman
Robert Schuman med branjem deklaracije leta 1950 v Parizu. Foto: EPA

Združevanje proizvodnje premoga in jekla mora kot prvi korak v zvezo Evrope takoj predvideti postavitev skupnih temeljev za gospodarski razvoj in tako spremeniti usode teh regij, ki so bile dolgo podvržene proizvodnji vojaškega streliva, zaradi katerega so najbolj trpele.

Robert Schuman

EU praznuje dan Evrope v spomin na začetek evropskega združevanja. Letošnje praznovanje poteka v znamenju pete obletnice največje širitve Unije in 20. obletnice demokratičnih sprememb v Vzhodni Evropi.
Evropa svoj dan praznuje v spomin na 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman - po predhodnem soglasju nemškega kanclerja Adenauerja - prebral deklaracijo oziroma poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Pripravil jo je diplomat Jean Monnet, znan tudi kot "oče Evrope". Deklaracija se je slabo leto dni pozneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, h kateri so pristopili Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija.

Schumanov načrt, katerega cilj je bil najprej povezati večni tekmici, Francijo in Nemčijo, in z njunim sodelovanjem na gospodarskem področju po dveh krvavih vojnah zagotoviti mir in stabilnost v Evropi, velja za prvi korak združevanja evropskih držav in ga EU zato praznuje kot "rojstni dan Evrope".

Kronologija dogodkov

1950 -
Predstavljen načrt za povojno gospodarsko obnovo Nemčije in Francije.
1951 - Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg ustanovijo Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ).
1957 - Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (EURATOM).
1967 - Združitev ESPJ-ja, EGS-ja in EURATOM-a v enotno Evropsko skupnost (ES).
1968 - Nastanek carinske unije.
1973 -
Prva širitev: Velika Britanija, Danska in Irska vstopijo v ES.
1979
- Prve neposredne volitve v Evropski parlament.
1981 - Druga širitev: Grčija. Tega leta naj bi se Uniji pridružila tudi Turčija, a je to zavrnila, ker ni hotela v povezavo sočasno kot njena dolgoletna nasprotnica Grčija.
1986 - Tretja širitev: Španija in Portugalska; podpis Enotne evropske listine, ki pomeni korak k enotnemu trgu.
1992 - Maastrichtski sporazum: Pogodba o Evropski uniji.
1995 - Četrta širitev: Švedska, Finska in Avstrija. 1998 - Začetek pogajanj s perspektivnimi kandidatkami iz Srednje in Vzhodne Evrope (t. i. države prvega kroga širitve Unije na Vzhod, med katerimi je tudi Slovenija).
1999 - Uvedba enotnega denarja, evra.
2000 - Pogodba iz Nice: začrtane reforme ustroja razširjene Unije.
2002 -
Konec pogajanj z desetimi državami prvega kroga širitve na Vzhod.
2003 -
Slovesni podpisi pristopnih pogodb v Atenah.
2004
- 1. maj: Pristop 10 novih članic, med njimi Slovenije;
2007
- pristop Bolgarije in Romunije v EU;

Evropska unija se je do danes s prvotne šesterice v petih valovih širitve razširila na 27 držav (poleg ustanovne šesterice so se vanjo vključile še Irska, Velika Britanija, Danska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Švedska, Finska, Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Ciper, Malta ter nazadnje leta 2007 še Romunija in Bolgarija).

9. maj so se za rojstni dan Evrope leta 1985 na vrhu v Milanu zbrali voditelji EU-ja. Povezava ta dan vsako leto proslavi s številnimi prireditvami tako na sedežu svojih institucij kot v posameznih članicah.

L. D.

Združevanje proizvodnje premoga in jekla mora kot prvi korak v zvezo Evrope takoj predvideti postavitev skupnih temeljev za gospodarski razvoj in tako spremeniti usode teh regij, ki so bile dolgo podvržene proizvodnji vojaškega streliva, zaradi katerega so najbolj trpele.

Robert Schuman