Maas je po srečanju s svojim hrvaškim kolegom poudaril, da je predsedovanje Svetu EU-ja najpomembnejša naloga v prihajajočem obdobju. Ocenil je, da je pred Hrvaško velik izziv, a tudi velika priložnost.

Pojasnil je, da se Hrvaško predsedovanje začenja kmalu po tem, ko bo novembra svoje naloge prevzela nova Evropska komisija. Pričakuje, da bodo med hrvaškim predsedovanjem zagotovo nadaljevali temo brexita, na mizi bo tudi dolgoročni finančni okvir EU-ja.

Vodja nemške diplomacije je še poudaril, da skupne priprave na predsedovanje zahtevajo veliko stopnjo usklajevanja med Nemčijo in Hrvaško, ne samo na dvostranskem, temveč tudi na evropskem področju. Napovedal je, da bodo v Zagreb v prvi polovici prihodnjega leta poslali dodatnega diplomata z namenom operativnih priprav in koordinacije.

Grlić Radman: Prednostne naloge trajnostni razvoj držav in regij
Grlić Radman je ponovil, da bodo med hrvaškim predsedovanjem prednostne naloge trajnostni razvoj držav in regij s poudarkom na demografski obnovi ter infrastrukturno povezovanje in varnost držav, posebej ko gre za nadzor zunanjih meja EU-ja.

Nemški zunanji minister je dodal, da bo eden od izzivov med predsedovanjem EU-ju v prihodnjem letu tudi širitev EU-ja. Njegov hrvaški kolega je dodal, da so posebej zainteresirani za širitev EU-ja na Zahodni Balkan. Ponovil je, da Zagreb podpira odpiranje pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Menil je tudi, da je treba nadaljevati pogovore o evropski perspektivi preostalih držav regije, predvsem BiH-a.

Hrvaška ima podporo Nemčije pri vstopu v schengen
Maas in Grlić Radman sta se pogovarjala tudi o strateških zunanjepolitičnih ciljih Hrvaške, med katerimi je najpomembnejši vstop države v schengensko območje. Hrvaška ima polno podporo Nemčije. Maas je znova navedel predlog Nemčije, da bi za nadzor zunanje meje EU-ja namenili več denarja.

Slovenija bo Svetu EU-ja drugič predsedovala v drugi polovici leta 2021. Prvič je Slovenija predsedovala v prvi polovici leta 2008.