Sodišče je kot sporno izpostavilo tudi določilo, da morajo nemški državljani dajatev za uporabo infrastrukture plačati letno brez možnosti kratkotrajnejše vinjete, čeprav ceste morda uporabljajo le občasno. Foto: Reuters

Kot je po razsodbi povedala nemška kanclerka Angela Merkel, je odločitev sodišča treba spoštovati. Stanje bodo analizirali in nato sporočili, kakšni bodo naslednji koraki, je dodala.

Nemški notranji minister Horst Seehofer pa je bil do sodbe kritičen. "Človek mora spoštovati sodbe sodišč, ni pa nujno, da jih razume," je dejal. Scheuer, ki je bil eden glavnih pobudnikov uvedbe vinjetnega sistema, je napovedal oblikovanje posebne delovne skupine, ki bo zadevo pravno in finančno proučila. Vlada je od uvedbe vinjet pričakovala okoli 500 milijonov evrov letno.

Sodišče EU-ja je o zadevi presojalo na podlagi tožbe Avstrije, ki jo je podprla tudi Nizozemska. Kot so jeseni 2017 ob napovedi tožbe navedle avstrijske oblasti, takšno cestninjenje diskriminira tuje voznike, kar je Evropska komisija maja 2017 sicer zavrnila.

Sodišče je zdaj presodilo drugače. Dajatev za uporabo infrastrukture skupaj z olajšavo pri davku na osebna motorna vozila, do katere so upravičeni lastniki vozil, registriranih v Nemčiji, po mnenju sodišča pomeni posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva ter kršitev načel prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev.

Cestnine v Nemčiji

Ekonomsko breme nosijo tujci

Učinek olajšave pri davku na motorna vozila v korist lastnikov vozil, registriranih v Nemčiji, predstavlja popolno povrnitev dajatve za uporabo infrastrukture, ki so jo ti plačali, tako da ekonomsko breme dajatve nosijo zgolj lastniki in vozniki vozil, registriranih v drugih državah članicah, je poudarilo sodišče.

Na podlagi januarja 2017 sprejetih sprememb zakonodaje s področja uporabe cest bi Nemčija predvidoma letos uvedla vinjete za vožnjo po nemških avtocestah, vendar bi bili nemški vozniki v zameno za plačilo letne cestnine razbremenjeni plačila davka na motorna vozila.

Letna vinjeta za 130 evrov

Vsak lastnik vozila, registriranega v Nemčiji, bi moral po predlogu plačati dajatev v obliki letne vinjete v najvišjem znesku 130 evrov. Za vozila, registrirana v tujini, bi moral lastnik ali voznik dajatev plačati le ob uporabi avtocest. Vlada je predlagala desetdnevne vinjete, ki bi stale od 2,50 do 25 evrov, dvomesečne vinjete (od sedem do 50 evrov) in letne vinjete (največ 130 evrov).

Avstrija se je takšnemu predlogu uprla, pri čemer jo je, kot navedeno, podprla Nizozemska. Na stran Nemčije je medtem stopila Danska. Avstrija je za mnenje sicer sprva zaprosila Evropsko komisijo, ki pa se glede tožbe ni izrekla v predpisanih rokih.

Kot so še navedli pri Sodišču EU-ja, članice EU-ja sicer lahko spremenijo sistem financiranja svoje cestne infrastrukture, in sicer tako, da nadomestijo sistem financiranja iz davkov s sistemom financiranja na podlagi prispevkov vseh uporabnikov. Ne smejo pa pri tem kršiti načela prepovedi diskriminacije, ki ga zaračunavanje na podlagi državljanstva nedvomno predstavlja.

Cerar: Na koncu mora prevladati pravo

Odločitev Sodišča EU o nemških vinjetah je dokaz, da v evropskem pravu na najvišji ravni presoja neodvisen sodni organ, ki lahko sprejme tudi odločitev, ki gre proti odločitvi velike vplivne države ali politiki Evropske komisije, je ocenil zunanji minister Miro Cerar. "To kaže, da je pravo tisto, ki mora na koncu prevladati," je poudaril.

Tudi v primeru tožbe Avstrije proti Nemčiji zaradi vinjet gre po Cerarjevih besedah za meddržavni spor znotraj EU glede evropskega prava, kar je samo dokaz, da je tudi slovenska tožba zoper Hrvaško glede kršitve evropskega pravnega reda še kako utemeljena.

Zunanji minister je ob tem vnovič izpostavil, da bo treba odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča o meji uresničiti v vsakem primeru, ne glede na izid slovenske tožbe pred sodiščem, saj je to mednarodnopravna zaveza.

Nemčija kršila EU-zakonodajo glede vinjet