Države Evropske unije in schengenskega območja znova odpirajo meje za potnike iz nekaterih tretjih držav, kjer se ocenjuje, da je epidemiološka situacija glede okužb z novim koronavirusom dovolj dobra. Omejitev nebistvenih potovanj iz tretjih držav v EU so voditelji članic Unije podprli sredi marca, sprva za 30 dni, nato pa je bil ukrep večkrat podaljšan. Ukrep zdaj izvajajo vse članice EU-ja razen Irske ter schengenske države Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Foto: EPA
Države Evropske unije in schengenskega območja znova odpirajo meje za potnike iz nekaterih tretjih držav, kjer se ocenjuje, da je epidemiološka situacija glede okužb z novim koronavirusom dovolj dobra. Omejitev nebistvenih potovanj iz tretjih držav v EU so voditelji članic Unije podprli sredi marca, sprva za 30 dni, nato pa je bil ukrep večkrat podaljšan. Ukrep zdaj izvajajo vse članice EU-ja razen Irske ter schengenske države Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Foto: EPA

Članice Unije bodo torej v sredo začele odpravljati omejitve na zunanji meji za prebivalce Alžirije, Avstralije, Kanade, Gruzije, Japonske, Črne gore, Maroka, Nove Zelandije, Ruande, Srbije, Južne Koreje, Tajske, Tunizije in Urugvaja. Pod pogojem, da bo ukrepala vzajemno, je na seznamu tudi Kitajska. Seznam držav bo osvežen vsaka dva tedna.

Še brez sprememb za Združeno kraljestvo
Poleg tega so se članice dogovorile, da se prebivalce žepnih državic Andore, Monaka, San Marina in Vatikana v tem primeru obravnava kot prebivalce EU-ja. Enako velja za državljane Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, ki je sicer že zapustilo povezavo, a se do konca leta oziroma prehodnega obdobja za njene državljane nič ne spremeni, navaja BBC.

Končna odločitev še vedno v rokah posamezne države
Gre sicer za priporočilo, ki naj bi zagotovilo usklajeno ukrepanje, nujno za preprečitev ponovnega uvajanja nadzora znotraj schengena, a končna odločitev o nadzoru na zunanjih mejah je v rokah posamezne države.

Ključni kriterij: Dobra epidemiološka situacija in ustrezni omejevalni ukrepi
EU je odločitev sprejel ob upoštevanju epidemioloških razmer in omejevalnih ukrepov v teh državah, vključno z ukrepom ohranjanja fizične razdalje, ter drugih gospodarskih in socialnih vidikov. Ključna epidemiološka merila so bila, da mora biti število novih okužb na 100.000 prebivalcev v preteklih 14 dneh blizu ali pod povprečjem EU-ja na dan 15. junija, da mora biti trend novih primerov stabilen oziroma padati ter da mora biti ukrepanje na splošno ustrezno. V državah, za katere bodo omejitve veljale še naprej, so iz njih izvzeti državljani EU-ja in njihovi družinski člani, rezidenti EU-ja za daljši čas in njihovi družinski člani ter potniki s posebno funkcijo ali potrebo.

Hojs: Slovenija bo še naprej sama urejala svoje epidemiološke meje
Notranji minister Aleš Hojs je v torek na novinarski konferenci, na kateri je sicer naznanil svoj odstop, glede omenjenega seznama dejal, da bo Slovenija dokumentu predložila posebno izjavo, v kateri bo opredelila, da si pridržuje pravico, da še naprej sama ureja svoje epidemiološke meje ter oblikuje rdeče, rumene in zelene sezname.

Uradni govorec slovenske vlade Jelko Kacin je zatrdil, da se Slovenija ne bo nikomur prilagajala. Foto: MMC RTV SLO
Uradni govorec slovenske vlade Jelko Kacin je zatrdil, da se Slovenija ne bo nikomur prilagajala. Foto: MMC RTV SLO

Kacin: Slovenija standardov ne bo spuščala
EU kot mejo za uvrstitev na zeleni seznam določa povprečje EU-ja, ki je 16 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, medtem ko namerava slovenski NIJZ ostati pri 10 okužbah na 100.000 prebivalcev, saj Slovenija "svojih standardov ne bo spuščala in prilagajala", pa je dejal vladni govorec Jelko Kacin.

Srbija v Sloveniji na rdečem seznamu, EU pa jo ocenjuje kot varno tretjo državo
Na evropskem seznamu epidemiološko varnih tretjih držav sta tudi Srbija in Črna gora, ki sta na slovenskem rdečem oziroma rumenem seznamu.