Evropski projekt o vzgoji za zdravo prehrano - PESCA je med letoma 2012 in 2014 potekal v šestih osnovnih šolah na Postojnskem, Pivškem in Bistriškem ter bil nagrajen kot najboljši evropski projekt na območju primorske in notranjske regije. Foto: Radio Si
Evropski projekt o vzgoji za zdravo prehrano - PESCA je med letoma 2012 in 2014 potekal v šestih osnovnih šolah na Postojnskem, Pivškem in Bistriškem ter bil nagrajen kot najboljši evropski projekt na območju primorske in notranjske regije. Foto: Radio Si

Eden takih je evropski projekt o vzgoji za zdravo prehrano - P.E.S.C.A., ki je med letoma 2012 in 2014 potekal v šestih osnovnih šolah na Postojnskem, Pivškem in Bistriškem ter bil nagrajen kot najboljši evropski projekt na območju primorske in notranjske regije.

Dolores Dolenc Bajc z občine Postojna: "K sodelovanju nas je pritegnilo predvsem to, ker se nam je projekt zdel koristen tako za otroke kot za starše."

Koliko evropskih sredstev ste prejeli in koliko je bil vreden sam projekt?
Celotni projekt je bil vreden 903.000 evrov, sredstva pa so bila porazdeljena med vodilnega partnerja in 11 partnerjev projekta v deležu, odvisnem od nalog, ki jih je posamezen partner izvajal. Občina Postojna je iz projekta prejela nekaj več kot 66.000 evrov. Sredstva smo porabili za izvedbo delavnic, tečajev, izletov učencev in za nakupe dodatne, dražje hrane.

V šolsko prehrano ste vključili tradicionalne jedi s pomočjo senzorno kognitivne metode, ki jo je razvila Univerza v Trstu. Kako je ta metoda potekala?
Partnerici projekta, Univerza v Trstu in filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, kjer je projekt vodila izredna profesorica Anja Podlesek, sta razvili senzorno kognitivno metodo ocenjevanja jedi. Otroci so vsak teden jedli slovensko ali italijansko jed in hkrati ocenjevali vizualni vidik hrane, njeno barvo, samo konsistenco jedi ter tudi njen okus in vonj. Ocenjevalne liste so nato obdelali na filozofski fakulteti in na podlagi teh ocen in ugotovitev je Anja Podlesek izdala knjigo Otrok tega noče jesti, kaj pa zdaj?.

In kakšen je bil odziv učencev? So jedi poznali? Kaj so zavračali?
Predvsem so zavračali ajdovo kašo, to jim ni šlo. Primorcem. Vključen je bil tudi Biotehnični center Naklo, njim pa je to bilo všeč. Otroci, ki imajo doma none, ki jim kuhajo kosila in so vajene kuhati tradicionalne jedi, so poznali predvsem joto s kislo repo. To jim pripravljajo tudi v šoli, poznali so tudi telečjo obaro. Ajdova kaša z jabolki pa jim nikakor ni šla. Bolj blizu po okusu so jim bile tudi italijanske jedi.

Projekt PESCA je bil predstavljen v lokalnih časopisih, spletnih straneh, v šolskih glasilih. Učenci so na svojih šolah pripravili sklepne prireditve, s stojnico in jedmi PESCA pa so sodelovali na odprtju mestnega parka v Postojni. Partnerji projekta so pripravili tudi sklepni konferenci, eno na Premu pri Ilirski Bistrici in drugo v Gorici v Italiji.