Cilja, 15-odstotnega zmanjšanja porabe zemeljskega plina, niso dosegle Slovaška, ki je porabo skrčila le za en odstotek, Španija (-10,8 odstotka), Poljska (-12,5 odstotka), Slovenija (-13,8 odstotka) in Belgija (-14,5 odstotka) ter Malta, kjer se je poraba celo povečala za 12,7 odstotka, pri čemer pa je otoška članica najmanjša porabnica plina v EU-ju.

Najbolj so medtem porabo zmanjšale Finska, za 55,7 odstotka, Litva (-40,5 odstotka) in Švedska (-37,2 odstotka). Za 20 odstotkov ali več so porabo omejili še Romunija, Madžarska, Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Danska, Luksemburg, Nizozemska, Latvija in Estonija, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.

Največji padci porabe so bili izmerjeni oktobra in novembra lani, torej prav ob uvodu v ogrevalno sezono.

EU se je za zmanjšanje porabe dogovoril v sklopu ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in zagotovitev varne oskrbe po napadu Rusije na Ukrajino ter posledičnih sankcijah Zahoda in energetskih protiukrepih največje svetovne države in do lani največje energetske dobaviteljice Unije.

Iskanje plina pri drugih dobaviteljih

Sedemindvajseterica se je v odzivu na vojno v Ukrajini in geopolitične pretrese preusmerila na druge vire zemeljskega plina, predvsem k Norveški, ZDA in Bližnjemu vzhodu ter osrednji Aziji, in skladišča plina lani jeseni napolnila skoraj v celoti.

Na roko je šla povezavi tudi razmeroma mila zima, zaradi katere težav z oskrbo ni bilo, skladišča plina pa so ob koncu ogrevalne sezone rekordno polna za ta čas in se znova polnijo. Trenutno so skoraj 57-odstotno zapolnjena, tako da vsaj za zdaj zaskrbljenost, da do začetka naslednje zime skladno s cilji ne bi bila 90-odstotno polna, ni velika.

A vseeno je negotovost glede razvoja dogodkov na trgu še vedno velika, zato so članice Unije konec marca dosegle politični dogovor, da bodo države skušale med 1. aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v obdobju med 1. aprilom 2017 in 31. marcem 2022.

Slovenija si je pri tem zaradi vklopa nove plinsko-parne enote ljubljanske termoelektrarne-toplarne, s čimer bo prestolnica za energetsko oskrbo in daljinsko ogrevanje v veliki meri zamenjala premog, izborila izjemo.