Dosedanja praksa, po kateri se sme na evropski urad za izbor osebja uporabljati le angleščino, nemščino ali francoščino, po presoji sodišča predstavlja diskriminacijo, saj
Dosedanja praksa, po kateri se sme na evropski urad za izbor osebja uporabljati le angleščino, nemščino ali francoščino, po presoji sodišča predstavlja diskriminacijo, saj "daje prednost določenim potencialnim kandidatom, in sicer tistim z dobrim znanjem vsaj enega od navedenih jezikov". Foto: EPA

Ta odločitev bi lahko bistveno spremenila način, kako institucije Evropske unije izbirajo svoje osebje, in sprožila tudi pritožbe za nazaj.

Kot je v četrtek razsodilo Sodišče EU-ja, smejo kandidati za službe v svoji komunikaciji z Epsom brez ovir uporabljati katerega koli izmed 24 uradnih jezikov EU-ja, torej na primer tudi slovenščino. Prav tako lahko katerega koli izmed 24 uradnih jezikov uporabljajo pri izpolnjevanju Epsovih testov.

Dosedanja praksa, po kateri smejo uporabljati le angleščino, nemščino ali francoščino, po presoji sodišča pomeni diskriminacijo, saj "daje prednost določenim potencialnim kandidatom, in sicer tistim z dobrim znanjem vsaj enega od navedenih jezikov".

Evropska komisija je na sodišču kot argument med drugim navajala, da so angleščina, nemščina in francoščina najbolj razširjeni jeziki v EU-ja, tudi ko gre za notranjo komunikacijo institucij EU-ja. A sodišče je to trditev zavrnilo kot neutemeljeno s kakršnimi koli konkretnimi dokazi.

Na sodišče sta se v tem primeru obrnili Italija in Španija, sodba pa se konkretno nanaša na razpise Epsa za revizorje, znanstvene svetovalce in varnostne strokovnjake v letih 2012 in 2013. Ti razpisi so bili zdaj razveljavljeni, kaj vse bo še sledilo, pa še ni jasno.

Bi se zavrnjeni kandidati lahko pritožili?
Tiskovna predstavnica Evropske komisije je za bruseljski spletni bilten EUobserver, ki je poročal o odločitvi sodišča, za zdaj povedala le, da jo proučujejo njihovi odvetniki in da je nanjo mogoča pritožba. Podobno so se s sporočilom na svoji spletni strani odzvali v Epsu.

Neimenovani vir v EU-ju je za EUobserver medtem dejal, da bi se lahko kandidati, ki so bili na Epsovih preteklih razpisih zavrnjeni, zdaj pritožili na Sodišču EU-ja za uslužbence. Kaj bo sledilo, bo odvisno tudi od tega, ali se bo Evropska komisija na odločitev pritožila ali ne. Se bodo pa v institucijah EU-ja s to zadevo zagotovo še veliko ukvarjali, je dodal.

Epso je prva kontaktna točka za vse, ki bi radi delali za EU. Ta urad namreč pripravlja javne natečaje, s katerimi izbira osebje za vse institucije EU-ja ter tako za stalna kot začasna delovna mesta. Poleg tega ponuja pripravništva in vodi zbirko področnih strokovnjakov. V institucijah EU-ja dela več kot 40.000 ljudi iz 28 držav članic.