Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na področju migracij, o katerem na zasedanju v Bruslju govorijo ministri za evropske zadeve, konec tedna pa bodo o tem razpravljali tudi voditelji držav članic, je za Slovenijo ključno varnostno vprašanje zahodnobalkanske migracijske poti, je povedal državni sekretar Marko Štucin. "Slovenija nasprotuje gradnji ograj in zidov, moramo pa po drugi strani okrepiti zunanje meje Evropske unije," je poudaril.

To velja tudi za mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, ki je s hrvaškim vstopom v schengen postala zunanja meja schengenskega območja. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve se Slovenija zavzema predvsem za to, da bi pri varovanju te meje dejavno sodelovala Evropska agencija za zunanjo in obalno stražo (Frontex).

Okrepljeno varovanje te meje je pomembno za reševanje vprašanja migracij v širšem smislu in tudi za povrnitev normalnega delovanja schengena brez nadzora na notranjih mejah, je poudaril Štucin. Tovrsten nadzor na meji s Slovenijo že od leta 2015 izvaja Avstrija.

Državni sekretar je pojasnil, da v zadnjih mesecih tudi Evropska komisija ugotavlja, da razlogi za nadzor na slovensko-avstrijski meji niso vedno upravičeni, kar je poudarilo tudi Sodišče EU-ja. "Jaz si srčno želim, da bomo dobili rešitev, ki bo šla v smeri odprave mejnega nadzora med Avstrijo in Slovenijo. O tem, kakšna bo, pa je še prezgodaj govoriti," je povedal.

Predviden tudi sestanek avstrijske in slovenske delegacije

Za odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah se je v pogovoru za STA pretekli teden izrekla tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Evropska komisija se po njenih besedah pogovarja s članicami, ki izvajajo nadzor, in z njihovimi sosedami, da bi našli druge načine za zagotavljanje varnosti. Sestanek med avstrijsko in slovensko delegacijo pod vodstvom koordinatorja komisije, pristojnega za schengen, bo po navedbah virov pri EU-ju potekal v torek.

Migracije bodo sicer poleg svetovne konkurenčnosti evropskega gospodarstva ena od osrednjih tem izrednega vrha voditeljev držav članic konec tedna. Osredinili se bodo predvsem na zunanji vidik migracij in sodelovanje s tretjimi državami pri tem vprašanju. Predloge ukrepov na teh področjih je v pismu voditeljem predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jih je pozvala k sodelovanju.

Na dnevnem redu zasedanja bo znova tudi nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, potem ko je v petek potekal vrh EU-Ukrajina.

Slovenija zadovoljna z načrtom Bruslja za evropsko industrijo

Ob prihodu na zasedanje ministrov za zadeve EU-ja je Štucin komentiral tudi zeleni načrt za evropsko industrijo, ki ga je pretekli teden predstavila Evropska komisija. "Slovenija je zadovoljna s tem prvim dokumentom, ki je bil pripravljen," je dejal državni sekretar. Ob tem je poudaril, da se razprava o načrtu šele dobro začenja. O njem bodo konec tedna govorili voditelji držav članic na izrednem vrhu v Bruslju, nato pa ga bodo v naslednjih mesecih v različnih sestavah obravnavali tudi ministri.

Slovenija se po besedah državnega sekretarja zavzema predvsem za večjo prilagodljivost pravil za državne pomoči, pri čemer pa se ne sme preveč posegati na notranji trg. To pomeni, da morajo biti državne pomoči časovno omejene in usmerjene, a je treba hkrati pomagati podjetjem, je poudaril. "V tem položaju se namreč bojimo predvsem tega, da bi se večje multinacionalke iz Evrope selile na primer v ZDA," je dejal Štucin.

Sredstva za pomoči bo verjetno treba na kratki rok črpati iz obstoječih evropskih skladov, je dodal. Slovenija pa podpira tudi razpravo o dolgoročnejši rešitvi in morebitni vzpostavitvi novega sklada, ki bi bil namenjen pomoči gospodarstvu, tudi s skupnim zadolževanjem, je še povedal državni sekretar. Zavzel se je za evropsko rešitev.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so v skupnem odzivu z ministrstvom za finance konec preteklega tedna med drugim zapisali tudi, da je pri pripravi omenjenega načrta treba paziti na "nevarnost fragmentacije notranjega trga in ohranitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa gospodarstva, tudi slovenskega". Predvsem med manjšimi članicami EU-ja namreč vlada bojazen, da bi nova pravila gospodarsko in javnofinančno močnejšim državam omogočila konkurenčno prednost.