Evropski poslanci so večinoma soglašali s spremembami nove zakonodaje, je bilo pa slišati tudi kritike, češ da gre za zakon o cenzuri. Dvom o novi zakonodaji je izrazila tudi slovenska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS).

Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je v Strasbourgu pojasnila, da z aktom o svobodi medijev zagotavljajo neodvisnost nadzorništva medijev, transparentnost glede lastništva medijev ter minimalne standarde za delo novinarjev in urednikov. Zakonodaja obsega tudi zaščito novinarskih virov. Več je tudi jasnosti glede oglaševanja, je dejala.

Večina poslancev, ki so sodelovali v razpravi, je poudarila, da je svoboda medijev temelj demokracije in da mora biti akt potrjen čim prej.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) je prepričana, da bo nova zakonodaja prelomna pri zaščiti svobode medijev.

"Prikritega političnega financiranja medijev je konec," je poudarila Joveva. Dodala je, da bo konec podrejanja javnih medijev populistom, med katerimi je navedla madžarskega predsednika Viktorja Orbana, slovaškega premierja Roberta Fica in nekdanjega slovenskega premierja Janeza Janšo. Je pa opozorila, da mora nova zakonodaja zaživeti tudi v praksi.

Matjaž Nemec (S & D/SD) je poudaril, da novi akt pomeni več uredniške neodvisnosti, več transparentnosti glede lastništva medijev in strožja pravila glede financiranja oglaševanja. Opozoril je tudi na pomen verodostojnosti in zanesljivosti informacij ter vsebin pred volitvami, ko številni samooklicani medijski portali in glasila širijo laži ter dezinformacije zaradi diskretizacije političnih nasprotnikov.

Tomc je po drugi strani dejala, da dvomi, da bo nova zakonodaja zaščitila novinarje in prepovedala vmešavanje politike v medije, saj ne zaupa podpredsednici Evropske komisije Veri Jourovi.

"Govorite eno, delate drugo. Zahtevate transparentnost, vendar ste sami zelo netransparentni," ji je očitala. Dejala je tudi, da Jourova ni storila ničesar za zaščito svobode medijev v Sloveniji, ko jo je opozarjala na politizacijo in čistke na Radioteleviziji Slovenija v času trenutne slovenske vlade.

Jourova je v odzivu izrazila obžalovanje, da ji Tomc ne zaupa. Je pa ob tem spomnila na napade Janše in nekaterih ministrov njegove vlade na nekatere novinarje. "Če politiki novinarje označijo za sovražnike države, je to zelo težka situacija za demokracijo," je dejala.
Spomnila je tudi na to, da je morala Slovenska tiskovna agencija v času Janševe vlade zbirati donacije za preživetje, ker je država ni hotela financirati.

Med kritiki nove zakonodaje je bila tudi nepovezana madžarska poslanka Andrea Bocskor, ki je dejala, da gre za bruseljsko zakonodajo o cenzuri. "Ta zakonodaja je grožnja le tistim, ki želijo medije izkoristiti za propagando," je v odzivu dejala Jourova. Verheyen pa je dejala, da to ni zakon o cenzuri, ampak je cilj zakonodaje neodvisnost medijev.