Tega uvaja Evropa, ki s tem omejuje mobilnost prebivalcev tega dela Evrope in miri domače strasti, saj se vse bolj krepi bojazen med bogatejšimi državami, da bodo njihove trge delovne sile preplavili prebivalci revnejših držav.

Če lahko razumemo bojazen političnih elit, da bodo izgubljale politične točke, če bodo meje odprle tudi balkanskim državam, pa je precej nesmiselno videti, ko ta ista ostra omejitev velja tudi za mlade, ki se želijo izobraževati, ekonomiste, ki želijo poslovati, in znanstvenike, ki hočejo raziskovati ter druge izobraževati.

Za vsak vstop 35 evrov
Vstopni vizum stane 35 evrov, kar pa ni vse, ko se hoče na primer prebivalec Srbije, Kosova, Makedonije, BiH-a, Črne gore ali Albanije podati na kakšen študentski izobraževalni seminar. Na veleposlaništvu kandidata povabijo na razgovor in ga izprašajo, kaj bo delal v Sloveniji, koliko časa bo ostal in kje se bo gibal, čeprav na primer organizator nekega izobraževalnega seminarja pošlje zagotovilno pismo. Neprijetna izkušnja, a kot kaže, nujna, da si kandidat pridobi zaupanje države, ki se ne zmeni za to, da lahko Slovenci potujemo v vse države Balkana brez vizuma.

Slovenija mora upoštevati politiko EU-ja
Politiko vizumov mora namreč Slovenija hočeš ali nočeš usklajevati z evropsko politiko, še posebej zaradi vstopa v schengen. EU je težavo z vizumi že dal na dnevni red. Vodje diplomacij Evropske unije so v Bruslju potrdili pogajalske mandate za olajšanje vizumskih postopkov za državljane Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Albanije. Slovenija do zdaj ni izstopala pri zavzemanju za lajšanje vizumskega režima, a gre podporo pričakovati.

Veliko bo treba še postoriti, a kaže dobro
Pogajanja se bodo začela 30. novembra, končala pa naj bi se najkasneje konec junija 2007. Olajšali naj bi prehod ravno za študente, znanstvenike in akademike, pocenili pa naj bi tudi ceno vizumov. Kakšen bo dosežek pogajanj, bo pokazal čas. Kot največjo težavo, ki omejuje lajšanje režima, EU izpostavlja boj proti organiziranemu kriminalu, korupcijo ter nezakonito priseljevanje administrativne zmogljivosti na mejah in zagotavljanje zanesljivosti dokumentov.

Civilna družba ne spi
Noče pa na Evropo, katere mlini v očeh povprečnega Evropejca meljejo počasi kot sodni, čakati civilna družba, ki je tudi že naslovila to težavo. Najbolj so se za to zavzeli v Makedoniji, kjer je organizacija Mladi evropski federalisti že oktobra organizirala protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 200 ljudi, in protestirala proti režimu, ki omejuje državljane te države. Pridobili so si podporo tamkajšnje študentske organizacije pa tudi predsednika države in zunanjega ministra. Podobne aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj menijo, da je to prva stvar, ki omejuje njihovo evropsko vključevanje. Ista organizacija, a na evropski ravni, je 9. novembra, ko je padel tudi berlinski zid, organizirala tudi vseevropsko akcijo, ko so hoteli opozoriti na problematiko, a kot kaže, za zdaj ostaja le pri tem.

Akcija očitno potrebuje močnejše politične botre, da bo naletela na plodna tla. Zahteve po vse večji mobilnosti pa ne prihajajo le s strani te organizacije, saj željo po lažji prehodnosti v tem delu Evrope izražajo tudi dogodki, kot je bila na primer konferenca rektorjev in študentov JV Evrope v Ljubljani, ki sta jo organizirala Univerza v Ljubljani in ŠOU, kjer so se pogovarjali ravno o tem - večji povezanosti študentov in profesorjev, ki jo lahko omogoči le večja mobilnost, to pa, logično, manj stroga vizumska politika.

Romunov ne pustijo ven
Pa pojdimo nazaj na države. Makedonci pravijo, da je "padec" meja v njihovem vitalnem interesu, je pa nasprotje temu Romunija, ki se ne more privaditi na dejstvo, da bodo lahko njeni državljani kar po mili volji zapuščali državo. Romuni, ki bodo v EU vstopili 1. januarja 2007, ne potrebujejo vizuma za vstop v Slovenijo, morajo pa imeti zagotovilno pismo, da jih izspustijo iz države. Tragikomično, a resnično.

Mitja Kandare