Veseli okoljevarstveniki Foto: Osebni arhiv/arhiv Plan B za Slovenijo
Veseli okoljevarstveniki Foto: Osebni arhiv/arhiv Plan B za Slovenijo

Že leta 2009 se je začela zgodba projekta Plan B za Slovenijo, ko so se nevladne organizacije za trajnostni razvoj povezale v mrežo, v okviru katere sedaj poteka že peta faza projekta, ki se bo zaključil prihodnje leto. Glavna naloga oziroma delovanje samega projekta spada med zagovorništvo pravih politik pri zaščiti okolja. Slovenci zdravo okolje sicer uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, po drugi strani pa država kaj veliko denarja za zaščito le-tega ne nameni ali, kot dodaja Polona Valič iz Umanotere, kjer skrbijo za projekt Plan B za Slovenijo, "prav zato smo si kot eno izmed prioritet zastavili, da tematiko okolja spravimo bolj v ospredje, saj je v naši državi ta tematika velikokrat potisnjena na obrobje. Že samo pristojno okoljsko ministrstvo po podatkih iz leta 2013 za delovanje (okoljskih) nevladnih organizacij namenja le 0,07 % državnih sredstev, kar pomeni, da gre za malo denarja in zato so tovrstni evropski projekti zelo pomembni."

Po besedah Valičeve torej Slovenija za svoje okoljske organizacije ne skrbi dovolj, čeprav imajo le-te pomembno vlogo v družbi in veliko podporo v javnosti. Projekt Plan B za Slovenijo je v aktualni fazi vreden skoraj 265 tisoč evrov, kjer denar evropskega socialnega sklada pomeni 80 %, preostali delež pa pokriva ministrstvo RS za javno upravo. Na določenih področjih so zaradi sistematskega dela, vse od leta 2009 pa do danes, vidni koraki naprej, a kot opozarja Valičeva "nas zadnje čase predvsem skrbi odnos države do nevladnih organizacij, saj se ne zavedamo dovolj, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne in aktivne civilne družbe izgubimo pravzaprav vsi. Civilna družba, kot vemo, namreč predstavlja temelj oziroma steber demokracije, zato se ne bi smelo dajati prednosti nekim parcialnim interesom, temveč bolj prisluhniti državljanom, občanom oziroma družbi."

Projekt Plan B za Slovenijo želi prav zato z evropskim denarjem podpreti neko moč in prednost sodelovanja in vključevanja, saj se le s širjenjem prostora civilni družbi lahko doseže več solidarnosti in skrbi za okolje, ki nam je vsem skupno in bo ostalo tudi za prihodnje generacije. Vse nevladne organizacije in društva pa so po zagotovilih Valičeve vabljene, da sodelujejo in se še pridružijo v skupnem boju za ohranjanje okolja. Upajmo, da v prihodnje ne bo potrebnih več nplanov B in bo zaščita narave prešla v prvi plan.