Za močnejšo Evropo je nujno medsebojno zaupanje med institucijami, je poudaril Sassoli. Foto: Reuters
"Razdelitev položajev velika zaušnica vzhodni Evropi"

V prvem krogu glasovanja nihče izmed štirih kandidatov ni dobil absolutne večine, v drugem pa je 63-letni Sassoli dobil absolutno večino. Podprlo ga je 345 poslancev, za izvolitev je bilo potrebnih 332 glasov podpore. Po izvolitvi je nagovoril Evropski parlament in se poslancem in poslankam, ki so njegovo izvolitev pospremili z aplavzom, zahvalil za podporo.

Drugi trije kandidati so bili češki evropski poslanec Jan Zahradil (Evropski konservativci in reformisti – ECR), ki je dobil 160 glasov, Nemka Ska Keller (Zeleni), za katero je glasovalo 119 poslancev, in španska poslanka Sira Rego, kandidatka Evropske levice (GUE/NGL), ki je prejela 43 glasov.

Sassolija, ki je bil v prejšnjem mandatu eden izmed podpredsednikov Evropskega parlamenta, je politična skupina S&D predlagala, potem ko je zavrnila kompromisni dogovor voditeljev Evropske unije, ki je zrušil koncept t. i. vodilnih kandidatov. Podprli so ga tudi poslanci in poslanke desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in liberalci (RE). To naj bi bil namreč del kadrovskega kompromisa z vrha EU-ja.

Ursula von der Leyen v parlamentu
Ursula von der Leyen se bo v Strasbourgu popoldne udeležila sestanka Evropske ljudske stranke, nato pa tudi plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta.

Novinar, nato politik

Po kompromisu evropskih voditeljev naj bi bil prvo polovico mandata na čelu parlamenta socialist, drugo polovico pa predstavnik EPP-ja.

Sassoli, član politične skupine socialistov in demokratov (S&D), prihaja iz vrst italijanske Demokratske stranke, evropski poslanec pa je od leta 2009. V Evropskem parlamentu je do zdaj med drugim deloval na področju prometa in turizma. V prvem mandatu je sodeloval v delegacijah za odnose z Izraelom in vseafriškim parlamentom, v preteklem mandatu pa v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija.

Sassoli se je pred politiko ukvarjal z novinarstvom. Diplomiral je iz političnih znanosti na univerzi v Firencah. Foto: Reuters

Preden je vstopil v politiko, je delal v novinarstvu. Sprva je bil kot časopisni in agencijski novinar precej neznan, kariero pa si je začel resneje graditi v rimski pisarni časopisa Il Giorno, kjer je sedem let spremljal notranjepolitično in drugo aktualno dogajanje.

Pozneje se je preusmeril v televizijske vode in delal kot televizijski novinar za različne programe televizijske hiše RAI. Od leta 2006 do 2009 je bil namestnik direktorja programa TG1.

Leta 2013 je neuspešno kandidiral tudi za župana Rima. Prejel je 26 odstotkov glasov.

Vsi kandidati za večjo vlogo parlamenta

Pred glasovanjem so se vsi štirje kandidati predstavili poslancem in poslankam, pri čemer so se zavzeli za krepitev vloge Evropskega parlamenta v tem mandatu.

Sassoli se je med drugim zavzel za prenovo nekaterih mehanizmov z namenom večje učinkovitosti, med ključnimi prioritetami pa je poudaril izboljšanje sodelovanja z državljani EU-ja. Zavzel se je tudi za popravke sistema vodilnih kandidatov, ki je s torkovim dogovorom voditeljev držav članic EU-ja o ključnih položajih v Uniji padel v vodo.

Zavzel se je za medsebojno zaupanje med institucijami EU-ja, ki da je nujno za močnejšo Evropo. Dejal je, da bo storil vse za to, da bodo države in druge institucije spoštovale Evropski parlament, ki mora postati močnejši. Po njegovem mnenju je namreč Evropa lahko močnejša le, če ima močnejši parlament, zato so pred evropskimi poslanci in poslankami in celotnim EU-jem pomembne preizkušnje, ki jih je mogoče nasloviti le, če bodo združeni v različnosti.

Evropskemu parlamentu tudi v novem sklicu do izvolitve novega predsednika predseduje prejšnji, Italijan Antonio Tajani. Foto: Reuters

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti, k temu pa lahko poslanci prispevajo tudi s tem, da danes izvolijo predsednika, ki bo utelešal duh te institucije. EU je danes pomembnejši kot kadar koli prej, je poudarila kandidatka Zelenih Ska Keller. Več Evrope po njenem mnenju narekujejo tudi izzivi, kot so podnebne spremembe in zmanjševanje velikih socialnih razlik. Nesprejemljivo je, da je predsedniško mesto v Evropskem parlamentu predmet pogajanj za zaprtimi vrati, je dejala Kellerjeva, ki je med kandidati požela najdaljši aplavz v dvorani.

Kako znova vzpostaviti zaupanje v Evropski parlament, ki mora postati učinkovitejši in strateško usmerjen v prihodnost, pa je eden glavnih izzivov po prepričanju Zahradila. Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti ravnotežje med evropsko in nacionalnimi politikami, pa tudi med evropskimi institucijami. Pri tem je poudaril, da je edini kandidat iz novih članic EU-ja, pa tudi držav zunaj evroobmočja, ki se poteguje za enega od vodilnih položajev v Uniji.

Ursula von der Leyen na poti do prve predsednice Evropske komisije

EU se ne bi smel zavzemati za interese multinacionalk in lobijev, pa je poudarila Rego, ki se bo zavzemala za interese delavcev in proti izkoriščanju ter fašizmu. Pozvala je k ustanovitvi posebnega odbora za podnebne spremembe, opozorila je tudi na begunsko krizo v Sredozemlju in poudarila, da bi morali biti tisti, ki rešujejo begunce, zaščiteni.

Za zmago potrebna absolutna večina

Volitve predsednika so bile tajne in v nasprotju z običajnim elektronskim glasovanjem so potekale s papirnatimi glasovnicami. Glasuje se lahko v največ štirih krogih. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če je nihče ne zbere, poteka četrti krog, v katerega gresta le kandidata, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.

Evropski parlament, ki je v pričakovanju dogovora na vrhu v Bruslju volitve s torkovega začetka ustanovne seje preložil na danes, naj bi v Strasbourgu izvolil tudi 14 podpredsednikov in pet kvestorjev ter določil sestavo odborov.

Ursula von der Leyen je na seji vlade v Berlinu sprejemala čestitke za nominacijo za novo predsednico Evropske komisije. Foto: Reuters
Christine Lagarde bo na položaju direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) začasno zamenjal njen namestnik, ameriški ekonomist David Lipton. Kot so sporočili iz IMF-ja, spoštujejo odločitev direktorice, da v času kandidacijskega postopka začasno zamrzne svoje naloge na svojem položaju. Kandidatka za novo predsednico Evropske centralne banke naj bi na položaju zamenjala Maria Draghija, ki se mu mandat izteče novembra.

Spomnimo, voditelji držav članic Unije so v torek v Bruslju razrešili del širše kadrovske uganke, v okviru katere so za predsednico Evropske komisije predlagali Nemko Ursulo von der Leyen iz Evropske ljudske stranke, za predsednico centralne banke Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa socialista Španca Josepa Borrella, za predsednika Evropskega sveta pa so že izvolili Belgijca Charlesa Michela iz vrst liberalcev.

Mešani odzivi slovenskih poslancev in poslank

Na izvolitev Sassolija so se odzvali tudi slovenski evropski poslanci. "Novi predsednik Evropskega parlamenta seveda ni izbira EPP-ja, vendar smo ga v luči tega, da zasledujemo svoje cilje, to je vodenje Evropske komisije, podprli kot sprejemljivega kandidata," je v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu dejala Romana Tomc (EPP/SDS). Dodala je, da od Sassolija pričakujejo "državniško ravnanje oziroma obnašanje pravega politika na najvišji evropski ravni".

Evroposlanci po "spretnih pogajanjih" dobili želena mesta v odborih

"Ljudska stranka se je svojega dela dogovora držala, upam in verjamem, da ga bodo tudi socialisti čez 14 dni, ko bo treba še z večjo večino potrditi novo predsednico Evropske komisije," pa je dejal Franc Bogovič (EPP/SLS).

A v skupinah S&D in RE (Renew Europe) tega ne vidijo tako. Tanja Fajon (S&D/SD) je prepričana, da se v naslednjih 14 dneh lahko zgodi še marsikaj. "Večina delegacij S&D je v torek izrazito nasprotovala dogovoru, še posebej izrazito izbiri za predsednico Evropske komisije, zato je težko napovedati, ali bo celotna politična skupina S&D glasovala proti," je napovedala.

Da absolutne večine za Ursulo von der Leyen v Evropskem parlamentu ni, je ocenil tudi Milan Brglez (S&D/SD), ki v naslednjih dneh in tednih pričakuje pritiske z več strani.

Tudi Irena Joveva (RE/LMŠ) je dejala, da so kljub podpori Sassoliju dogovorjeni, da bodo "šli korak za korakom" in se bodo s preostalimi kandidati, ki jih izbira Evropski parlament, torej v prvi vrsti je to morebitna predsednica komisije, najprej pogovorili. "Upamo, da bodo njeni odgovori takšni, da jo bomo lahko podprli in s tem dogovor," je dodala.

Trenja v nemški koaliciji
Nekdanji vodja nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je izjavil, da bi morala stranka zaradi nominacije trenutne obrambne ministrice Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije zapustiti vladno koalicijo Angele Merkel. "Ker je Merklova imenovala von der Leyen brez vnaprejšnje potrditve koalicije, je to jasna kršitev pravil delovanja zvezne vlade in tudi povod, da koalicijo zapustimo. Nominacija Ursule von der Leyen je politična prevara brez primere," je dejal.

Kritike na račun geografske neuravnoteženosti

Je bilo pa iz vrst slovenskih poslancev in poslank slišati nezadovoljstvo z dejstvom, da nobene od ključnih političnih funkcij ne zaseda predstavnik iz manjše države oziroma vzhodne Evrope.

"Po tej delitvi je ostal EU geografsko neuravnotežen, os od Danske do Španije je prevzela vse pomembne politične funkcije, a Evropa je nekaj več kot ta kolonialni del Evrope. Upam, da bodo vodilni to videli," je komentiral Bogovič.

Da s tem delom niso zadovoljni, sta povedala tudi Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba LMŠ). Grošelj je dejal, da močno podpirajo proces, ki bo potekal v okviru konference o demokratizaciji Unije, saj pričakujejo, da bo naslovil vprašanja geografske, pa tudi spolne in druge zastopanosti.

Tanja Fajon je dogovor, ki je dopustil takšno razdelitev, označila za veliko razočaranje. Dodala je, da bo Evropski parlament v drugi polovici mandata skoraj zagotovo vodil Manfred Weber, to pomeni, da bosta na čelu institucij dva Nemca.

Sassoli že začel z delom
Evropski parlament bo sprva vodil David Sassoli