Kot je za STA pojasnil slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel, bodo lahko dobili naselitveni ali prednaselitveni status. Ta status jim bo omogočil bivanje v državi pod enakimi pogoji kot do zdaj, ne bodo pa imeli britanskega državljanstva. Za tiste, ki bodo na Otok prišli po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, bodo veljali drugačni pogoji.

Status posameznika bo odvisen od tega, kdaj se je priselil na Otok. Za naselitveni status bodo lahko zaprosili tisti državljani ali njihovi družinski člani, ki bodo v času vlaganja prošnje v državi živeli že najmanj pet let. Naselitveni status bo veljal nedoločen čas, imetniki tega statusa lahko zaprosijo za britansko državljanstvo, status pa lahko tudi izgubijo, če zagrešijo kaznivo dejanje. Prednaselitveni status pa je namenjen tistim, ki bodo do 30. junija 2021 na Otoku živeli manj kot pet let.

Po ocenah Evropske komisije bo moralo skozi postopek v skladu z evropsko naselitveno shemo okoli 3,5 milijona državljanov EU-ja v Veliki Britaniji. Postopek registracije bo za vse odprt od 30. marca do decembra 2020 v primeru brexita brez dogovora, v primeru sprejetja ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu pa do konca junija 2021.

Okoli 5.000 Slovencev živi v Veliki Britaniji
V Veliki Britaniji po ocenah veleposlaništva živi okoli 5.000 Slovencev, večinoma mlajše in srednje generacije. Številni med njimi so se že obrnili na veleposlaništvo za pojasnila v povezavi z brexitom. Kot je pojasnil veleposlanik, posameznike med drugim zanimajo pogoji pridobivanja statusa, prihodnje pravice, podatki o davkih, vozniških dovoljenjih, dvojnem državljanstvu, zanimajo jih tudi pokojnine in zdravstveno zavarovanje.

Na veleposlaništvo se poleg posameznikov obračajo tudi slovenska podjetja, ki poslujejo z Veliko Britanijo. Po besedah veleposlanika jih ima okoli 20 predstavništva v tej državi, sicer pa jih okoli 850 izvaža, okoli 2.000 pa jih uvaža iz te države. Podjetja zanimajo predvsem novi pogoji delovanja po brexitu ter postopki za uvoz in izvoz.

Nekateri Slovenci razmišljajo, da bi zaradi brexita odšli z Otoka. Med njimi so raziskovalci, ki v državi trenutno delujejo v okviru evropskih raziskovalnih programov. Odšli bodo tudi nekateri zaposleni v podjetjih, ki se bodo zaradi brexita preselila v druge države EU-ja, ter nekateri predstavniki starejše generacije, ki razmišljajo o vrnitvi v domovino.