Kar 40 odstotkov slovenskih podjetij se spopada s primanjkljajem kvalificiranih delavcev. Foto: Pixabay

V Evropski uniji bo, če se bodo nadaljevali zdajšnji demografski trendi, kmalu potekal oster boj za dobre kadre. Evropa se namreč stara, bogatejši zahod pa z boljšimi plačami in pogoji za razvoj talentirane kadre z vzhoda vabi z enosmernimi vozovnicami. Po raziskavi, ki jo je v 40 tisoč podjetjih po svetu opravil Manpower, ima težave pri iskanju dobrih kadrov kar 45 odstotkov globalnih delodajalcev, kar je 40 odstotkov več kot leta 2017. Tudi v Sloveniji je takih delodajalcev kar 40 odstotkov.

Zgolj kvalificiran kader je preteklost, podjetja po digitalni revoluciji iščejo talente, ki so se sposobni prilagajati in hitro učiti novih veščin. In takih talentov ni veliko, skoraj polovica podjetij ter kar 67 odstotkov velikih podjetij v svetu usposobljene profile išče s težavo, je za Radio Slovenija pojasnil Goran Šimunović, eden izmed zastopnikov za Slovenijo in Hrvaško v agenciji Manpower: "Sposobnost učenja je to, kar manjka v svetu, pa tudi v Sloveniji. Govorimo o vseh sferah, od delavcev v proizvodnji do trgovcev, inženirjev in seveda o strokovnjakih v IT-industriji, ki neizmerno raste."

Tudi slovenski delodajalci imajo z iskanjem nadarjenega kadra vse več težav, še posebej ob odprtih mejah Evropske unije. Zato je zelo pomembno, da se trudimo najboljše kadre ohraniti doma oziroma jih privabiti nazaj, potem ko so se izobrazili v tujini. V Združenju Manager so zato pred dnevi pozvali k nekakšnemu družbenemu dogovoru za višje plače, a prva dama Umarja Maja Bednaš pravi: "Plača je pomemben dejavnik, ni pa edini, tu so tudi možnosti za karierni razvoj."

"Raziskave kažejo, da mlade lahko zadržimo tako, da vanje vlagamo, jim nudimo možnosti za pridobivanje novih znanj in veščin. Ob tem pa nove generacije iščejo tudi prožnejši delovni čas, da bi delali manj ur, takrat, ko se jim ljubi, in da bi bili svobodnejši," dodaja Šimunović.

Za vse to pa je potrebno več vlaganja, torej denar, ki pa se povrne v višjem donosu na delovno mesto, meni Bednaš: "Ne gre samo zato, da ustvarimo več izdelkov v neki časovni enoti, ravno nasprotno, gre za to, da izdelujemo boljše proizvode, kar nam v končni fazi prinese tudi več prihodka." Z višjo produktivnostjo torej pride družbena blaginja, a najprej se moramo odločiti, kateri člen bomo v evropski verigi oziroma v kakšna delovna mesta bomo vlagali, je za Radio Slovenija poročala Urška Ivanovič.

Slovenija pripravlja sporazum z Ukrajino

Povpraševanju po delovni sili bi lahko zadostili tako, da bi zadržali svoje talente ali pa bi jih privabili iz tujine. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo lani izdanih skupno dobrih 42.000 delovnih dovoljenj in soglasij za delo tujcev, letos naj bi se to število povzpelo nad 50.000. Slovenija ima podpisana dva sporazuma o zaposlovanju s tretjimi državami, in sicer z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V pripravi pa je še sporazum z Ukrajino.

Največ tujih delavcev pri nas se zaposluje v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti in v transportu. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo delavci iz Srbije, Kosova in Makedonije.

"Naši člani pravijo, da je težava, ker je za številne, ki pridejo iz jugovzhodne Evrope, Slovenija le odskočna deska za naprej," pravi Goran Novkovič iz kluba slovenskih podjetnikov. Ena izmed možnosti za novo delovno silo je Ukrajina. Glede na potrebe slovenskega trga je ta država zanimiva z vidika strukture brezposelnih, migracijskih vzorcev in migracijskega potenciala. Na ministrstvu za delo pravijo, da potekajo intenzivna dogovarjanja in da čakajo na odziv Ukrajine. Delodajalci omenjeni sporazum podpirajo. "Z Ukrajinci naj bi bilo bistveno drugače, tako menijo tudi naši člani, saj se bistveno bolj zadovoljijo s kakovostjo življenja pri nas in ne samo s plačo. Hkrati so večji slovanofili, kar pomeni, da se lažje vključujejo v družbo," dodaja Novkovič.

Po novem tudi ni več tako velikih zaostankov z izdajo dovoljenj. Konec septembra je bilo nerešenih zadev več kot 6.000, zdaj jih je le še slabih 3.000. "Z dodatno kadrovsko okrepitvijo smo dosegli, da se je število zaostankov prepolovilo," je pojasnila ministrica za delo Ksenija Klampfer. V naslednjih mesecih je pričakovati porast vlog, saj ostaja povpraševanje po tujih delavcih zaradi gospodarske rasti še vedno veliko. Poleg tega delodajalci spomladi začnejo na novo zaposlovati v gradbeništvu, kmetijstvu in turizmu, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.