Ministri sedemindvajseterice so sprejeli sklepe o novem načinu upravljanja Evropskega raziskovalnega prostora in akcijski načrt za prihodnja tri leta, ki vsebuje 20 dejavnosti za učinkovito uresničevanje zastavljenih ciljev. V sprejetih priporočilih Pakta za raziskave in inovacije so se države članice zavezale k sklopu skupnih načel in vrednot EU-ja, prednostnim področjem za ukrepanje ter naložbam in reformam.

"Danes je velik dan za evropsko znanost. Sprejetje novega Evropskega raziskovalnega prostora je pomemben mejnik za znanost in hkrati izjemen dosežek slovenskega predsedstva. Z novim načinom upravljanja in sprejetim akcijskim načrtom bomo povečali učinkovitost raziskav in inovacij, omogočili hitrejše odzivanje na ključne izzive družbe in večje učinke za evropske državljane," je povedala ministrica, ki je vodila današnje zasedanje Sveta EU-ja za konkurenčnost v sestavi ministrov, pristojnih za raziskave.

Po besedah komisarke za inovacije, raziskave in izobraževanje Marije Gabriel je oblikovanje novega Evropskega raziskovalnega prostora vitalnega pomena za evropsko prihodnost raziskav in inovacij. Sprejeti sklepi o upravljanju ERE in o paktu pa predstavljajo "temeljni kamen za prihodnost".

Komisarka je ob gospodarskih, podnebnih in družbenih izzivih poudarila pomen vlaganj v raziskave in inovacije. Pri tem je spomnila, da so zanje na voljo sredstva tako v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost, nacionalnih načrtov za okrevanje kot tudi v državah članicah. "Sporočilo pri tem je, da moramo vlagati več in bolje," je poudarila komisarka, ki je, kot je dejala, članice pozvala, naj raziskave in inovacije postavijo v osrčje svojih politik. Pri tem je tudi izrazila zadovoljstvo, da so članice odločene doseči cilj treh odstotkov bruto domačega proizvoda, namenjenega za raziskave in inovacije.

Nov Evropski raziskovalni prostor je sicer osrednja prioriteta slovenskega predsedstva EU-ja, ki tokrat prvič na sistemski ravni ureja vključevanje deležnikov. To prinaša močnejše povezovanje raziskav in inovacij z industrijo in drugimi sektorji ter posledično izboljšuje svetovno konkurenčnost Evrope, je poudarilo slovensko predsedstvo.

Ministri so razpravljali tudi o vlogi raziskav in inovacij pri doseganju medresorskih ciljev v okviru podnebnega svežnja Pripravljeni na 55 in v okviru interdisciplinarne pobude Novi evropski Bauhaus.

V okviru Sveta za konkurenčnost so danes zasedali tudi ministri, pristojni za vesolje. Vlogo predsedujoče je prevzela Kustec, ki je nadomeščala ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Ministri so sprejeli sklepe Vesolje za vse, ki poudarjajo pomen pravičnejšega sodelovanja različnih zainteresiranih strani v vesoljskih projektih v vseh državah članicah in spodbujajo krepitev povezav med vesoljskim in drugimi sektorji.

"S sklepi želimo sporočiti, da mora Evropska unija spodbujati pragmatične rešitve za pospeševanje razvoja vesoljskih ekosistemov v državah članicah z obstoječimi politikami in programi na področju vesolja, kot sta CASSINI ali Obzorje Evropa," so na ministrstvu za izobraževanje povzeli ministrico.

V osrednji razpravi o dolgoročni trajnosti, trajnostnem razvoju in financiranju novega vesolja so ministri izpostavili, da je pomen vesolja za evropsko konkurenčnost vedno večji. Vesolje prinaša rast gospodarstva s koristmi tako za vesoljski kakor tudi za druge sektorje.

"Do pred kratkim so razvoj vesoljskega sektorja poganjali predvsem institucionalni trgi. A zavedati se moramo, da imajo novi igralci in novi uporabniki čedalje pomembnejšo vlogo v tako imenovanem novem vesolju in na področje vstopajo tudi drugi sektorji in akterji. To sproža na primer vprašanja o mogočih učinkih vse večjega števila satelitov, ki jih v vesolje izstrelijo deležniki novega vesolja," je dejala.

Ob koncu je ministrica Kustec predstavila pobudo Slovenije kot predsedujoče Svetu EU-ja za varno povezljivost kot tretji vodilni projekt poleg programov Galileo in Copernicus. S to pobudo želi Slovenija kot predsedujoča zagotoviti širokopasovni dostop vsem in odporno komunikacijo za vladne uporabnike, pa tudi za posebne sektorje, kot so finance, energija in promet. Vključuje tudi strateški vidik glede digitalne suverenosti in strateških partnerstev, saj bi zajela tudi arktično regijo in Afriko.