Foto:
Foto:

Skupna lastnost vsem kampanjam pa je drugorazrednost domačih tekmovanj, na katerih naj bi prevladovali predvsem domači problemi.

Seznami kandidatov so mešanica mladih upov in starih parlamentarnih mačkov, pri čemer se na slednje zanašajo predvsem velike dozdajšnje članice, medtem ko se novinke zaradi pomanjkanja izkušenj odločajo celo za že priznane politike, ponekod celo za nekdanje premierje ali zunanje ministre.

V volilnih kampanjah v večini držav, kot še ugotavlja raziskava omenjene mreže, prevladuje pet evropskih tem - možnosti Turčije za vstop v Unijo, ustavna pogodba, zunanja in varnostna politika, brezposelnost in gospodarstvo.

Ljudska stranka bo obdržala primat
V prihodnjem parlamentu naj bi najmočnejša ostala Evropska ljudska stranka, sledila pa naj bi ji stranka evropskih socialistov, morda z nekoliko večjim številom poslancev. Moč pa utegnejo na tretjem mestu okrepiti tudi liberalci, medtem ko naj bi kar petino dozdajšnjih mest izgubila Združena levica.

V prihodnjem parlamentu bo moralo politično skupino po novem sestavljati 16 poslancev iz najmanj petih držav. Njegova dokončna sestava pa bo znana šele ob ustanovnem zasedanju 20. julija, saj lahko poslanci v času od objave rezultatov 13. junija oblikujejo še nove politične skupine.

Sicer pa bodo po poročanju dopisnice Radia Slovenija Tanje Fajon 10. junija kot prvi volili Nizozemci in Britanci, za vse pa velja, da lahko rezultate uradno objavijo šele 13. junija ob desetih zvečer, ko se v nekaterih državah zaprejo še zadnja volišča.