Vodilni delniški trgi zaradi izjemno ohlapne denarne politike centralnih bank nadaljujejo rast. Dow Jones je rekordno visoko, prav tako frankfurtski DAX30. Foto: EPA
Vodilni delniški trgi zaradi izjemno ohlapne denarne politike centralnih bank nadaljujejo rast. Dow Jones je rekordno visoko, prav tako frankfurtski DAX30. Foto: EPA
Tokijski Nikkei se je zadnji teden povzpel kar za 7,66 odstotka, kar je največja tedenska rast po decembru 2009. Od začetka leta je elitni indeks tokijske borze pridobil že 60 odstotkov. Za dolar je treba spet plačati več kot 100 jenov. Foto: EPA
Janet Yellen
Janet Yellen pred senatnim odborom. Foto: EPA
Unča zlata je trenutno vredna okrog 1.290 dolarjev, kar je 30 odstotkov manj kot znaša rekord iz septembra 2011. Foto: EPA

V zaslišanju pred senatnim odborom za bančništvo je poudarila, da si je ameriško gospodarstvo opomoglo, vendar je še daleč od dobre kondicije. Skrbi predvsem visoka brezposelnost, zato bodo še naprej potrebne spodbude v obliki kvantitativnega sproščanja. Kdaj bi po njenem mnenju moral Fed znižati znesek, ki ga mesečno namenja odkupovanju obveznic (85 milijard dolarjev), ni povedala, rekla je le, da je nevarno to storiti prehitro. Na vprašanje, ali so delniški trgi že previsoko, je odgovorila, da o borznem mehurčku še ne moremo govoriti.

Dow Jones "napada" mejo 16 tisoč
V petek se je Dow Jones povsem približal meji 16 tisoč točk, rekordno vrednost pa je dosegel tudi širši indeks S & P 500, ki je zdaj tik pod 1.800 točkami. Tehnološki indeks Nasdaq je le 15 točk oddaljen od meje 4.000 točk, kjer ni bil od septembra 2000, takoj po zlomu delnic tehnoloških podjetij. Bikovsko naravnani vlagatelji verjamejo, da gredo lahko indeksi še navzgor, saj se bodo želeli "zabavi" pridružiti tudi tisti, ki so do zdaj le opazovali rast, medtem ko "medvedi" pravijo, da je čas za popravek, ki se bo začel v trenutku, ko bo Fed začel zaostrovati denarno politiko. To se lahko zgodi že decembra, čeprav je verjetneje, da bo Fed počakal na pomlad.

Minimalna rast BDP-ja v evrskem območju
Tudi evropske borze so v preteklem tednu pridobivale. Izjema je bil le London, kjer je indeks FTSE 100 v petih dnevih izgubil 0,22 odstotka. Pariški CAC40 se je zvišal za 0,75 odstotka, frankfurtski DAX30 pa za odstotek. Evrsko območje je imelo v tretjem četrtletju minimalno (0,1-odstotno) gospodarsko rast, v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem pa je bil obseg gospodarske dejavnosti nižji za 0,4 odstotka. V Franciji in Italiji je BDP v obdobju od 1. julija do 30. septembra v primerjavi z drugim letošnjem četrtletjem zdrsnil za 0,1 odstotka, v Nemčiji pa je bila na četrtletni ravni gospodarska rast 0,3-odstotna.

Močan evro ogroža dobičke nemških podjetij
Član sveta Evropske centralne banke Ewald Nowotny je v torek opozoril, da je v evrskem območju nevarnost stagnacija, in ne inflacija, zato je ECB pripravljen, da ključno obrestno mero po zgledu Feda zniža na ničelno raven. To bi podjetjem še olajšalo zadolževanje in vplivalo tudi na nižjo vrednost evra. Svetovalna družba Ernst & Young je v sveži študiji ugotovila, da je nepričakovano močan evro v tretjem četrtletju močno vplival na prihodke in dobičke nemških podjetij. Dobiček iz poslovanja podjetij, ki kotirajo na borzi v Frankfurtu, se je predvsem na ta račun znižal za sedem odstotkov.

Dow Jones (ZDA)

15.961 točk
Nasdaq (ZDA)3.985
DAX30 (Frankfurt)9.078
Nikkei (Tokio)15.165
10-letne slov. obvezn.donos: 5,88
10-letne am. obvezn.donos: 2,71
EUR/USD1,3498
USD/JPY100,2
EUR/CHF1,2346
Nafta brent108,37 USD
Zlato1.290 USD
Euribor, 6-mesečni0,318 %


Kitajska največji kupec zlata
Cena zlata je bila v petek zvečer takšna, kot teden prej. V torek je bilo treba za zlato unčo plačati le 1.260 dolarjev, nato pa se cena v četrtek zaradi pričakovanj, da bo Fed še nekaj mesecev vodil ultraohlapno denarno politiko, povzpela nad 1.290 dolarjev. Največji kupec zlata na svetu je postala Kitajska, ki je prehitela Indijo, kjer se je povpraševanje znižalo tudi zaradi višjih uvoznih dajatev. Kitajska je letos kupila že 798 ton zlata (na koncu leta naj bi bila številka tisoč ton), Indija 715.

Telekom bi bil lahko prevzet po 150 evrov za delnico
Indeks SBI TOP se je med četrtkovim trgovanjem prvič po februarju povzpel nad 650 točk, teden pa končal pri 645 točkah, kar pomeni 1,15-odstotno tedensko rast. Tečaj Telekoma, s katerimi je bilo največ (za 1,26 milijona evrov) prometa, je poskočil za skoraj sedem odstotkov, saj vlagatelji verjamejo, da bo država prodala svoj delež v Telekomu. Prevzemna cena bi lahko dosegla 150 evrov za delnico. "Nakup pri trenutni tržni ceni se mi zdi špekulativno, saj bi v primeru, da prodaje ne bo, verjetno tečaj padel vsaj na 100 evrov ali niže," je povedala Alenka Eržen iz GBD-ja.

Letrika tik pred prodajo
Delnice Mercatorja so glede na prejšnji petek izgubile 3,61 odstotka in so spet pri 80 evrih. Še več, skoraj šest odstotkov, je padlo Gorenje, ki je objavo četrtletnih poslovnih rezultatov preložil na naslednji teden. V standardni kotaciji so se delnice Letrike (nekdanje Iskre Avtolektrike) podražile za 20 odstotkov. Sod naj bi pisanju četrtkovega Dela v imenu konzorcija prodajalcev, v katerem sta med drugimi Modra zavarovalnica in NLB, še ta teden v poslovnem časniku Financial Times objavil razpis za prodajo družbe. Največji lastniški delež, 17 odstotkov, ima sicer Kolektor Group.