Nekdanji upravljavec premoženja Raoul Pal je v pogovoru za CNBC opozoril, da utegne katera od največjih evropskih bank bankrotirati, to pa je tveganje, ki je za svet hujše od upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti in strmoglavljenja cen nafte. "Tečaji bančnih delnic se strmo znižujejo, vlagatelji pa se ne zavedajo, kaj se dogaja. To me skrbi. Če pogledam dolgoročno gibanje teh delnic, je videti res grozno. Česa podobnega že dolgo nisem videl," je povedal Pal, ki meni, da so za težave bančnih delnic v prvi vrsti krive negativne obrestne mere, delno pa so padce zakrivile tudi napovedane nižje dividende.
Nova svetovna nevarnost: naftagedon
A kjer nekateri vidijo težave, drugi zaslutijo priložnost. Pri banki Credit Suisse menijo, da je razprodaja, podobna tisti leta 2008, tokrat neupravičena, saj je gospodarska slika povsem drugačna, tako da je zdaj primeren trenutek za nakup finančnih delnic. Pri banki Citi so medtem dvignili precej prahu z napovedmi, kaj utegne doleteti svetovno gospodarstvo. Po njihovem mnenju je to ujeto v smrtonosno spiralo, ki utegne pripeljati do nadaljnje pocenitve cen nafte, recesije in resnega medvedjega gibanja delnic. Pri Citiju so za hkratni močnejši dolar in še nižje cene surovin, kar bi prineslo svetovno recesijo in medvedji trend, iznašli novo besedo "naftagedon" (oilmageddon).
Brezposelnost v ZDA pod petimi odstotki
Pri Cityju so pri oceni svetovne gospodarske rasti za letos precej črnogledi, saj pričakujejo 2,7-odstotno rast BDP-ja. Mednarodni denarni sklad je oceno letošnje rasti v zadnji "reviziji" postavil pri 3,4 odstotka, naslednje leto pa naj bi bila 3,6-odstotna. Pri IMF-ju verjamejo, da se bodo v državah, ki imajo ta hip velike težave (zlasti Brazilija in Rusija), razmere postopoma malce izboljšale. Sicer pa je v zadnjem tednu presenetljivo veliko analitikov začelo napovedovati recesijo v ZDA, čeprav bi po svežih podatkih o ameriškem trgu dela lahko sklepali drugače. Stopnja brezposelnosti je namreč prvič po letu 2008 zdrsnila pod pet odstotkov (4,9), res pa je, da je bilo januarja ustvarjenih neto le 151 tisoč novih delovnih mest.
Preveč je ljudi, ki bi radi delali, a ne morejo
Kljub novemu padcu brezposelnosti poznavalci opozarjajo, da trg dela še ni povsem ozdravel. Veliko ljudi je namreč nehalo iskati delo in jih statistika ne šteje med brezposelne. Po ocenah Wall Street Journala kar 2,6 milijona od 9,2 milijonov Američanov, ki so brez dela, želi delati, vendar ne iščejo službe, na kar med drugim v svojih nastopih opozarja tudi predsedniški kandidat Donald Trump. Poleg tega imajo Američani težave pri iskanju neprojektnih, dolgoročnih delovnih mest. Več kot dva milijona ne more dobiti dela za več kot pol leta. Omeniti velja še podatek, da se plače večini Američanov ne zvišujejo in so v povprečju skorajda na ravni izpred 20 let, če upoštevamo inflacijo. Pri tako nizki brezposelnosti bi morala biti letna rast plač štiriodstotna, tako pa je le 2,5-odstotna.

Frankfurt in Pariz izgubila pet odstotkov
Na Wall Streetu so zadnji teden veliko pozornosti posvečali tehnološkim delnicam, ki so zlasti v petek močno izgubljale, tako da je indeks Nasdaq padel za tri odstotke in teden končal na najnižji točki po oktobru 2014. Facebookove delnice so se pocenile za skoraj šest odstotkov, Alphabetove (Googlove) pa za skoraj štiri, tako da je podjetje izgubilo primat največjega na svetu po tržni kapitalizaciji. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil 1,6 odstotka, širši S & P dobre tri odstotke, Nasdaq pa 5,4 odstotka. Nič kaj dobre volje niso tedna končali niti evropski borzni posredniki. Osrednja indeksa v Frankfurtu in Parizu sta se v petih dneh znižala za okrog pet odstotkov, v Londonu pa za štiri.
Iran nasprotuje izrednemu sestanku Opeca
Teden je bil tudi v znamenju padca ameriškega dolarja (za evro je bilo treba plačati tudi več kot 1,12 dolarja, kar pomeni triodstotno tedensko krepitev glede na dolar), rasti cen zlata (v petek je bilo treba za unčo plačati že več kot 1.165 dolarjev, kar je največ po 28. oktobru) in še naprej večodstotnih premikov cen nafte. Ameriška lahka nafta je v vsem tednu zaradi rekordnih ameriških zalog nafte izgubila kar osem odstotkov, izgube pri brentu pa so bile zmerne, 1,76-odstotne. Pojavila so se ugibanja, da se članice Opeca z Rusijo dogovarjajo o izrednem sestanku, kjer bi proizvodne kvote znižali za pet odstotkov. A vprašanje je, ali je to mogoče, saj se morajo strinjati vse države Opeca, Iran (na trg naj bi se vrnil s 400 tisoč sodi dnevno) pa je že sporočil, da se ne strinja z izrednim sestankom.