Frankfurtski delniški indeks DAX30 (10.775 točk) je v prvih dveh dneh tega tedna pridobil dva odstotka in pol (nekaj tudi zaradi zapiranja kratkih pozicij, potem ko so vlagatelji, ki so stavili na večji padec trgov, spoznali, da zanje ne bo kruha), osrednji delniški indeks na borzi v Milanu pa je po negativnem ponedeljku včeraj krenil strmo navzgor in se povzpel za štiri odstotke. Evro je v prvem odzivu na italijansko zavrnitev predloga ustavnih reform resda zdrsnil na 1,0503 dolarja, kar je najmanj po marcu 2015, a je nato porasel do skoraj 1,08 dolarja, kar je največ po 15. novembru.
UBS napoveduje rast evra
Mnenja o nadaljnjih gibanjih para evro/dolar so različna. Nekateri še vedno verjamejo, da bo dolar v primerjavi z evrom dosegel pariteto, pri banki UBS pa napovedujejo, da bo evro v naslednjih treh mesecih splezal na 1,12 dolarja, v naslednjih dvanajstih mesecih pa na 1,20 dolarja. O vzponu in moči ameriške valute, ki je bila zelo očitna zlasti po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah, se je razpisal tudi tednik The Economist. Kot pišejo, je dolar porasel predvsem zaradi pričakovanj, da bo Trump znižal davke in povečal vladne izdatke, višje obrestne mere pa bodo privabile svež kapital in okrepile dolar.
Spomin na prvi mandat Ronalda Reagana
Scenarij spominja na prvi mandat Ronalda Reagana, ki ga je zaznamoval povečan proračunski primanjkljaj in višje obresti, kar je sprožilo rast dolarja. Preostali svet je imel zato težave in tokrat utegne biti v nekaterih delih sveta še slabše, čeprav je delež ameriškega gospodarstva v svetovnem kolaču manjši. A izpostavljenost finančnih in posojilnih trgov je ogromna, zato igra dolar še vedno ključno vlogo. Številne velike države, kot sta Brazilija in Turčija, imata veliko dolarskega dolga, z njegovo krepitvijo pa bosta državi težje servisirali svoj dolg.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 6. december

Nafta sestopila z letošnjega vrha
Cene nafte, ki so zaradi Opecovega dogovora o znižanju črpanja v štirih dneh poskočile za 15 odstotkov, so se obrnile nekoliko navzdol, tako da je treba za brent plačati manj kot 54 dolarjev. Podatki namreč kažejo, da je Opec novembra črpanje povečal na 34,16 milijona sodov dnevno, pri čemer so je največ načrpali v Angoli, Libiji in Nigeriji. Zadnji dve državi nista pristopili k dogovoru, ki ga je Opec prejšnji teden sklenil na Dunaju, tako da se bodo morale preostale članice Nata še bolj "potruditi", če bodo želele doseči cilj, to je znižanje črpanja za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno.
Opec bo težko izpolnil cilj
Nekateri analitiki menijo, da bo Opec črpanje oklestil le na 33 milijonov, in ne na 32,5 milijona sodov, kot se je dogovoril na Dunaju. Številni ameriški proizvajalci, ki nafto pridobivajo iz skrilavca, so medtem izkoristili rast cen nad 50 dolarjev in na terminskih trgih za naslednji dve leti sklenili terminske pogodbe, s čimer so se zavarovali, če bi se nafta mogoče medtem spet močno pocenila. Večina proizvajalcev je namreč pri cenah nad 50 dolarjev dobičkonosna. Vse to bi lahko vodilo v višjo ameriško proizvodnjo, kar bi spet obremenilo cene črnega zlata.
Zlato od Trumpove zmage izgubilo 10 odstotkov
Pričakovanja, da bi lahko Trumpova zmaga sprožila visoko rast cen zlata, so se izkazala za popolnoma napačna. V resnici se je cena zlata od predsedniških volitev znižala za približno deset odstotkov, tako da je trenutno najnižja po februarju. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba v ponedeljek plačati le še 1.157 dolarjev, v torek pa okrog 1.170 dolarjev. Glavna "težava", da so kupci zlata izgubili zalet, so predobri ameriški gospodarski podatki in pričakovanja, da bo Trumpova politika državnega porabe rast še spodbudila, kar neizogibno prinese s seboj tudi višje obrestne mere in močnejši dolar. Oboje na cene zlata vpliva negativno.