Prva ocena rasti ameriškega gospodarstva v drugem letošnjem četrtletju je pozitivno presenetila. Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je bila rast štiriodstotna (analitiki so napovedovali triodstotno rast), kar pomeni, da se je največje svetovno gospodarstvo uspešno pobralo po 2,1-odstotnem padcu BDP-ja v prvem četrtletju, kar je bila posledica težav z zimskim vremenom. Za uspešno predstavo imajo največ zaslug zapravljivi potrošniki in zasebne investicije.

Fed bo vztrajal pri politiki ničelnih obresti
Newyorška borza vrednostnih papirjev se je na novico sprva odzvala negativno, vendar se je razpoloženje med včerajšnjim trgovanjem popravilo (Dow Jones je dan končal le z 0,19-odstotno izgubo, pri 16.880 točkah), ko je ameriška centralna banka po dvodnevnem sestanku namignila, da ni potrebe po kakšnem hitrem zviševanju ključne obrestne mere, po kateri si banke od Feda izposojajo denar. Pričakovanja tako ostajajo nespremenjena - Fed naj bi šele v prvi polovici naslednjega leta začel zategovati pas. Obseg mesečnih odkupov obveznic je Fed pričakovano oklestil s 35 na 25 milijard dolarjev. Oktobra bo politiko kvantitativnega sproščanja dokončno opustil.

Tečaji delnic na Lj. borzi (30. julij):

Previdnost "stricev iz ozadja"
Ker so vodilni delniški indeksi letos s polno paro popravljali rekordne vrednosti, se vedno bolj postavlja vprašanje, kdaj bo konec več kot petletnega bikovskega gibanja. Nekdanji predsednik Feda Alan Greenspan je napovedal občuten popravek, saj borze že dolgo močno pridobivajo. Kdaj se bo to zgodilo, 88-letni Greenspan ni želel ugibati. Tudi prvi mož obvezniškega sklada Pimco Bill Gross je pesimist, ko je govora o delniškem trgu. Meni, da se morajo vlagatelji počasi posloviti od nadaljnjih kapitalskih dobičkov, saj bodo obrestne mere neizogibno začele naraščati.

Za evro le še 1,3367 dolarja
Dolar se je po novici o visoki gospodarski rasti v drugem četrtletju okrepil. V primerjavi z evrom je dosegel nov letošnji vrh. Za evro je bilo treba namreč plačati le še 1,3367, evropski valuti pa ni pomagala niti novica, da se je gospodarsko razpoloženje v evrskem območju julija kljub zaostrovanju napetosti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu nepričakovano izboljšalo. Na vodilnih evropskih borzah je v sredo negativno odmevala novica o novih sankcijah proti Rusiji. Frankfurtski DAX30 se je znižal za 0,62 odstotka, pri 9.593 točkah pa je že nevarno blizu 200-dnevnemu drsečemu povprečju 9.477 točk. Preboj te linije v teoriji pomeni prodajni signal.

Zgodovinsko nizka donosnost obveznic
Tako kot je na delniškem trgu veliko skeptikov, ki napovedujejo večji padec, pesimistov ne manjka niti na obvezniškem trgu. Cene nemških, francoskih in še nekaterih obveznic evrskih držav so namreč tako visoke, njihova zahtevana donosnost pa posledično tako nizka, kot sodobna zgodovina ne pomni. V sredo je donosnost desetletne nemške obveznice zdrsnila na rekordno nizkih 1,11 odstotka, francoske pa na 1,5 odstotka. To so vrednosti, ki jih ni bilo od srednjega veka oziroma razcveta Genove v 15. stoletju, pravi ekonomist Richard Werner iz univerze v Southamptonu. Vzrok za nizke donosnosti obveznic lahko iščemo v nevarnosti deflacije in v sankcijah proti Rusiji.