ne bo uresničil tistega, kar bi bilo lahko slabo.

Polna mera optimizma, torej. Trump je predvsem zaradi načrtov, da bo zagnal infrastrukturne projekte in znižal davke, postal velik zaveznik vlagateljev. Vse od njegove zmage delniški indeksi vidno pridobivajo, kar je popolnoma v nasprotju s črnimi napovedmi pred ameriškimi volitvami. Dow Jones je od 8. novembra pridobil že devet odstotkov in bo najbrž že ta teden prebil mejo 20 tisoč točk. Kaj lahko sploh zajezi optimizem in tiste, ki se ne menijo za opozorila, da so vrednotenja že zelo visoka? Morda ameriška centralna banka, ki je včeraj začela dvodnevno zasedanje in naj bi zvišala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke?
Kaj bo povedala predsednica Feda?
"Kar koli drugega bi bilo izjemno presenečenje in bi zelo negativno vplivalo na trge. Analitiki bodo pozornejši na izjave guvernerke Janet Yellen glede nadaljnje monetarne politike in gospodarskih obetov. Pričakujeta se še dva dviga v letu 2017, zaradi političnih razmer v ZDA pa je malo verjetno, da bi se ta pričakovanja spremenila. Yellnova si verjetno ne želi vmešavati v politiko in se bo izognila napovedim, kako bo izvolitev Trumpa vplivala na gospodarski položaj in monetarno politiko centralne banke," je povedal Mihajlo Todurov iz Vzajemcev Skupine.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 13. december:

Zabavo lahko pokvari tudi Kitajska
Kako pa se na zvišanje obrestne mere privajajo finančni trgi? "Trenutno vzdušje je precej pozitivno, spodbudo pa pomeni tudi dogovor članic kartela OPEC in drugih držav izvoznic nafte o znižanju črpanja. Tako bi lahko do konca leta trgi še rasli, če ne bomo doživeli kakšnega negativnega presenečenja. Pozorni moramo biti predvsem na Kitajsko, ki poskuša zajeziti odlive kapitala iz države, saj bi lahko tako kot že lani s kakšnimi ukrepi, kitajska vlada znova vplivala na negativno razpoloženje na trgih."
Cene nafte najvišje v zadnjem letu in pol
Sobotni dogovor Opeca s preostalimi velikimi izvoznicami o omejitvi črpanja nafte je ceno črnega zlata dvignilo na 18-mesečni vrh. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba v ponedeljek plačati 57,89 dolarja. Savdska Arabija je presenetljivo napovedala, da bo črpanje znižala še več, kot je bilo dogovorjeno. Ključni bodo naslednji tedni, ki bodo pokazali, ali države izvoznice upoštevajo dogovor. Ker višje cene nafte prinašajo nevarnost za višjo inflacijo in s tem za višje obrestne mere, se je donosnost ameriških desetletnih obveznic prvič po oktobru 2014 povzpela na 2,5 odstotka.