Newyorška delniška indeksa Dow Jones in S & P 500 sta zadnji teden pridobila okrog dva odstotka. Zadnji podatki z ameriškega trga dela so spodbudni. Resda je bilo lani vsak mesec v povprečju ustvarjenih 223 tisoč novih delovnih mest, a za letos so napovedane nižje številke, zato je vse, kar je nad 100 tisoč mesečno, je lep dosežek. Vlagatelji so tako podatek, da je marec prinesel 196 tisoč novih služb, sprejeli z velikim odobravanjem. Foto: Reuters

Žal to s seboj prinaša tudi višje cene nafte (brent je po novembru spet nad 70 dolarji), tako da bo v torek pri nas gorivo spet dražje. V petek objavljeni podatki o ameriških marčevskih gibanjih na trgu dela potrjujejo, da je največje gospodarstvo na svetu še vedno v dobri kondiciji, pri čemer mu zaradi nežne rasti plač ne grozi inflacija. Sliši se idealno. Ustvarjenih je bilo neto 196 tisoč novih delovnih mest (ekonomisti so pričakovali 150 tisoč), navzgor (z 20 tisoč na 33 tisoč) pa so bili popravljeni tudi podatki za februar, ko je bilo ustvarjenih najmanj novih služb po februarju 2017, kar je tedaj povzročilo nekaj nemira na finančnih trgih. Stopnja brezposelnosti ostaja 3,8-odstotna. K dobri marčevski sliki je nekaj prispevalo tudi ugodno vreme, ki je pospešilo zaposlovanje v gradbenem sektorju. Povprečna urna postavka se je marca zvišala za štiri cente oziroma za 0,1 odstotka na mesečni ravni (3,2 odstotka na letni), potem ko je bila mesec prej 0,4-odstotna.

Delnice Tesle so v četrtek padle z 291 na 261 dolarjev. V prvem letošnjem četrtletju je proizvajalec električnih vozil dobavil 63 tisoč vozil, kar je 31 odstotkov manj kot v prejšnjem četrtletju in tudi precej manj od napovedi analitikov (76 tisoč). Pri Tesli so sicer obljubili hitro rešitev logističnih težav, vseeno pa to ni ustavilo padanja delnic. V prvih treh mesecih je sicer podjetje izdelalo 77.100 vozil, kar je 11 odstotkov manj kot v prejšnjem četrtletju, ob tem pa je napovedalo, da bo letos dobavilo med 360.000 in 400.000 vozil. Foto: Reuters

Trump želi nižjo obrestno mero
Indeks S & P 500 je v petek pridobil pol odstotka in serijo pozitivnih dni podaljšal na sedem, kar se ni zgodilo od oktobra 2017. Negotovost, ki je ob koncu marca vladala zaradi rasti donosnosti kratkoročnih obveznic (presegle so donosnost dolgoročne), je že pozabljena. V celotnem tednu je S & P 500 pridobil dva odstotka, medtem ko je tehnološki Nasdaq poskočil za 2,7 odstotka. Na optimizem so v petek vplivala tudi zagotovila Donalda Trumpa, da lahko nov trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko pričakujemo v štirih tednih. Če k temu prištejemo še pričakovanja, da naj bi Fed že končal cikel višanja obrestne mere (potem ko je še decembra namigoval, da bo letos dvakrat zaostril pogoje zadolževanja), je jasno, da so vlagatelji pozabili na skrbi pred morebitno recesijo. Predsednik Trump Fed celo poziva, naj zniža obrestno mero Fed funds, še vedno je tudi prepričan, da so Zvezne rezerve glavni krivec, da je bila v zadnjem lanskem četrtletju rast ameriškega gospodarstva le 2,2-odstotna.

Začenja se sezona objav četrtletnih rezultatov
Kakor koli, bikovska gibanja, ki na Wall Streetu trajajo že rekordnih deset let, se nadaljujejo, ob tako ohlapni denarni politiki centralnih bank pa so razmere za nadaljnjo rast indeksov ugodne. Oba vodilna newyorška delniška barometra (Dow Jones in S & P 500) sta trenutno vsega 1,7 odstotka oddaljena od (lani septembra doseženega) rekorda. Od marca 2009 se je vrednost S & P-ja zvišala skoraj štirikratno! Večjih preprek za nadaljnjo rast naj ne bi predstavljali niti rezultati poslovanja ameriških korporacij v prvem četrtletju, saj so nižji dobički domnevno že všteti v trenutne cene delnic. V petek bosta rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih predstavili banki JP Morgan Chase in Wells Fargo. Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S & P 500, bodo po napovedih analitikov v primerjavi z istim obdobjem lani nazadovali od 2-4 odstotke. Če se bo to res zgodilo, bo to prvo negativno četrtletje po drugem četrtletju 2016.

Dow Jones (New York)26.424 točk
Nasdaq (New York)7.938 točk
DAX30 (Frankfurt)12.009 točk
Nikkei (Tokio)21.807 točk
SBITOP (Ljubljana)873 točk
10-letne ameriške obveznice2,50 %
10-letne slovenske obveznice0,73 %
EUR/USD1,1228
EUR/CHF1,1204
bitcoin5.000 USD
nafta brent70,37 USD
zlato1.291 SUD
evribor (šestmesečni)-0,231 %
Indeks Ljubljanske borze SBITOP je v zadnjem tednu pridobil 0,6 odstotka, pri čemer so se delnice Luke in Intereurope podražile za štiri odstotke. Pri avstrijski banki Reffeisen so ciljno ceno delnic NLB-ja postavili pri 78 evrih, kar je četrtino več od trenutne vrednosti (61,8 evra). Mamljiva naj bi bila predvsem dividenda, saj lahko v naslednjih letih pričakujemo okrog 10-odstotni dividendni donos. Vseeno so se delnice NLB-ja na tedenski ravni pocenile za tretjino odstotka. Foto: BoBo

Na "končni" postaji že maja ali junija?
Priznani strateg banke JP Morgan Marko Kolanovic napoveduje, da bo kmalu padel rekord indeksa S & P. Do konca maja bi namreč lahko vrednost tega indeksa dosegla 3.000 točk (trenutna vrednost: 2.892 točk), je poudaril v pogovoru za CNBC. Pred tem je banka razglašala, da bi "moral" biti S & P pri tem mejniku šele konec leta. "Če sezona četrtletnih objav ne bo katastrofalna, bo šel trg še višje, tako da bo S & P ciljno vrednost dosegel prej, morda konec maja ali pa junija." Za takšen razplet bi se morali tudi izogniti kaotičnemu brexitu in morebitnim negativnim presenečenjem na relaciji ZDA ‒ Kitajska, dodaja Kolanovic, ki je sicer napovedal rast delnic ob koncu lanskega leta, za napačno napoved pa se je zdaj opravičil. December je bil za newyorški delniški trg najslabši po veliki depresiji, je pa sledilo silovito okrevanje in najboljše prvo četrtletje po letu 1998. Trg bi lahko višje pognali tudi hedge skladi, ki so trenutno rekordno nizko izpostavljeni do delniških naložb, še meni Kolakovic.

UniCredit v zasedi čaka na prevzem Commerzbanke
Tudi evropske borze so zadnji teden krenile navzgor, dogajanje v povezavi z brexitom ni zmotilo razpoloženja. Frankfurtski DAX30 (zavihtel se je nad 12 tisoč točk, do rekorda mu vseeno manjka še deset odstotkov) je poskočil za štiri odstotke. Še vedno je v ospredju napovedana združitev bank Deutsche Bank in Commerzbank. Analitiki opozarjajo, da bi združeni banki potrebovali dokapitalizacijo v višini od 5 do 10 milijard evrov. Deutsche Bank je od leta 2010 z dokapitalizacijami zbrala že 30 milijard evrov (zadnjič marca 2007, osem milijard), pa to ni dosti pomagalo, saj vlagatelji na borzi banko vrednotijo le na slabih 16 milijard evrov. Ta teden je dogajanje razburkalo tudi pisanje Financial Timesa, da je UniCredit pripravljen prevzeti Commerzbanko, če bodo pogajanja z Deutsche Bank padla v vodo. Italijanska banka bi v tem primeru Commerzbanko poskušala povezati s svojo nemško podružnico, banko HypoVereinsbank.