Vlagatelji na finančnih trgih so še vedno negotovi, ker je veliko neznank glede napovedane akcije Evropske centralne banke, ki je napovedala odkupovanje španskih in italijanskih obveznic. Foto: Reuters
Vlagatelji na finančnih trgih so še vedno negotovi, ker je veliko neznank glede napovedane akcije Evropske centralne banke, ki je napovedala odkupovanje španskih in italijanskih obveznic. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones (13.118 točk) je v ponedeljek pridobil 0,17 odstotka in dosegel najvišjo raven v zadnjih treh mesecih. Foto: Reuters

V drugem četrtletju je italijanski BDP v primerjavi z istim lanskim obdobjem padel za 2,5 odstotka. Premier Mario Monti bo težko našel izhod iz začaranega kroga. Očitno je, da sprejetje varčevalnih ukrepov ni zadosten ukrep. Padec gospodarske dejavnosti pomeni nižje davčne prihodke, večjo brezposelnost in šibkejšo potrošnjo. Cilj, znižati proračunski primanjkljaj na 0,1 odstotka BDP-ja do leta 2014, se zdi neuresničljiv. Javni dolg (123-odstotkov BDP-ja) je vedno bolj neobvladljiv. Medtem tudi nemško gospodarstvo izgublja zagon. Industrijska noročila so junija v primerjavi z majem upadla za 1,7 odstotka. Padec bi bil še večji, če ne bi porasla naročila (+0,6 %) iz držav zunaj evrske skupnosti.

DAX blizu meje 7000, Nova KBM vredna 1,50 evra
Vseeno je frankfurtski delniški indeks tudi v četrtek ohranil pozitivni predznak. Sredi dneva je bil približno pol odstotka nad izhodiščem, potem ko je dopoldne porasel za odstotek in se pri 6.979 točkah povsem približal meji 7.000 točk. Cena nafte vrste brent se je povzpela nad 110 dolarjev, glavno gibalo rasti pa so pričakovanja o spodbujevalnih ukrepih največjih centralnih bank. Zlato se je zaradi šibkejšega dolarja (vrednost evra je dosegla 1,2432 dolarja) podražilo na 1.615 dolarjev. Na Ljubljanski borzi so delnice Nove KBM nadaljevale okrevanje (ta mesec so pridobile deset odstotkov), kar pa je ob vseh prejšnjih porazih nepomembno. Podražile so se le še Gorenjeve delnice.

Torkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

NOVA KBM

+3,45 %

1,50 EUR

GORENJE

+2,22 %

4,60

ZAV. TRIGLAV

-0,00 %

12,29

LUKA KOPER

-0,15 %

6,49

MERCATOR

-0,17 %

119,00

PETROL

-0,69 %

171,90

KRKA

-0,83 %

41,70

TELEKOM

-1,68 %

58,00


Donos slovenske obveznice ostaja nad 7 %
Na obvezniških trgih je spet nekaj več napetosti. Donos dveletne španske obveznice je porasel za 40 bazičnih točk, na 3,73 odstotka. Pred dvema tednoma, tik pred zdaj že legendarnimi izjavami Maria Draghija, je bil sicer donos že nad sedmimi odstotki. Donos desetletne španske obveznice je tik pod 6,90 odstotki, donos primerljive slovenske obveznice pa je še vedno nad zloglasno mejo sedmih odstotkov. Povsem druga zgodba je pri začasnem evropskem kriznem skladu EFSF, ki je danes izdal za 1,431 milijarde evrov trimesečnih zakladnih menic, pri čemer so vlagatelji pristali na negativno obrestno mero (-0,0217 odstotka).

Veliko nejasnosti glede napovedane akcije ECB-ja
Prejšnji teden je Evropska centralna banka obljubila, da utegne pod določenimi pogoji spet odkupovati obveznice ranljivih držav, vendar šele potem, ko bi stalni mehanizem za stabilnost evra ESM te obveznice kupoval na primarnem trgu. Težava je v tem, da bo nemško ustavno sodišče odločitev o ustanovitvi ESM-ja oziroma njegovi skladnosti z nemško ustavo sporočilo šele 12. septembra. Vsaj še en mesec torej ni pričakovati "akcije" Evropske centralne banke, odprto pa je tudi vprašanje, kako učinkoviti bodo ti ukrepi. 211 milijard evrov je v tej krizi že porabila Evropska centralna banka za nakupe obveznic prezadolženih držav, a to ni prineslo dolgoročne rešitve.