Pretekli teden je bil na newyorških borzah v znamenju rekordov, saj sta tako indeks S&P kot tudi Nasdaq dosegla zgodovinski vrh. Poslovni rezultati ameriških korporacij so večinoma boljši od pričakovanj, vlagatelji tudi verjamejo, da se bosta Washington in Peking izognila trgovinski vojni. Foto: Reuters
Pretekli teden je bil na newyorških borzah v znamenju rekordov, saj sta tako indeks S&P kot tudi Nasdaq dosegla zgodovinski vrh. Poslovni rezultati ameriških korporacij so večinoma boljši od pričakovanj, vlagatelji tudi verjamejo, da se bosta Washington in Peking izognila trgovinski vojni. Foto: Reuters

Programska hiša iz Seattla je objavila četrtletne rezultate, ki so bili zaradi nadpovprečnega poslovanja v oblakih odlični. Na letni ravni se je prihodek povišal za 14 odstotkov, na 30,6 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa za 19 odstotkov, na 8,8 milijarde dolarjev. Delnice Microsofta so se povzpele nad 130 dolarjev, s tem pa je vrednost Microsofta dosegla mejo bilijon dolarjev. Lani sta magično mejo že prebila Apple in Amazon, ki pa sta trenutno vredna nekoliko manj. Zadnji teden je bil na borzah v New Yorku tudi sicer rekorden. Delniški indeks S&P 500 je v petek pri 2.939 točkah segel tako visoko kot še nikoli, isto pa velja tudi za tehnološki Nasdaq. Strah pred recesijo je v ZDA za zdaj neupravičen. Prva ocena gospodarske rasti v prvem tromesečju je bila nad pričakovanji: BDP se je zvišal za 3,2 odstotka.

Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v zadnjem tednu pridobil 0,8 odstotka in
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v zadnjem tednu pridobil 0,8 odstotka in "odšel" na dvodnevni odmor pri 12.315 točkah, kar je letošnji vrh. V ospredju je bila novica, da je zaradi nasprotovanja večinskih lastnikov spodletela napovedana združitev največjih nemških bank Deutsche Bank in Commerzbank. Delnice obeh bank so se pocenile, v petek je na vrednost delnic Deutsche Banka (tečaj: 7,34 evra) negativno vplivala še objava četrtletnih rezultatov. Deutsche Bank je imel namreč v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem za devet odstotkov manj prihodkov (6,4 milijarde evrov), kar je posledica rdečih številk v investicijskem bančništvu. Foto: EPA

Trump v petek poskrbel za padec nafte
Evro je v primerjavi z dolarjem zdrsnil najnižje po maju 2017, saj je nad evropskim gospodarstvom vedno več črnih oblakov. Špekulanti so število kratkih pozicij, s katerimi stavijo na nadaljnje padanje evra, povišali na rekordno raven po decembru 2016. Pestro je bilo v zadnjem tednu trgovanje z nafto. Ko je Trump najavil, da s 1. majem ne bo več dopuščal izjem pri uvozu iranske nafte (osem držav je v zadnje pol leta še lahko uvažalo iransko nafto), so cene zlahka dosegle polletni vrh, za 159-litrski sod brenta pa je bilo treba plačati že 75 dolarjev. V petek je sledil štiriodstotni popravek navzdol, tako da je brent zdrsnil na 71,28 dolarja. Strm padec je povzročil ameriški predsednik Trump, ki je OPEC spet pozval, naj poskrbi za nižje cene nafte.

Zlati križ obljublja nadaljnjo rast bitcoina
Bitcoin, ki se je aprila močno podražil, njegova tržna kapitalizacija pa je dosegla skoraj 100 milijard dolarjev, je v drugi polovici tedna zaradi dvomov o legitimnosti stabilnega kovanca tether (vsak tether naj bi imel kritje v dolarjih, v teoriji bi moral biti zato en tether vedno vreden en dolar) izgubljal vrednost, prav tako preostale kriptovalute. Za bitcoin je treba plačati okoli 5.100 dolarjev. V prvi polovici tedna je najpomembnejša kriptovaluta dosegla skoraj 5.600 dolarjev, kar je največ po novembru. Samo aprila se je cena s tem povzpela za okoli 1500 dolarjev oziroma za 37 odstotkov, kar je bila delno tudi posledica občutno višjega trgovanja z opcijami na bitcoin na chicaški terminski borzi CME, ki te instrumente ponuja od decembra 2017. Tehnična analiza naj bi govorila v korist nadaljnji rasti bitcoina, saj se je izoblikoval t. i. zlati križ: 50-dnevno drseče povprečje je od spodaj navzgor prebilo 200-dnevno trendno linijo.

Dow Jones (New York)26.538 točk
Nasdaq (New York)8.146 točk
DAX30 (Frankfurt)12.315 točk
Nikkei (Tokio)22.258 točk
SBITOP (Ljubljana)884 točk
10-letne slovenske obveznicedonosnost: 0,60 odstotka
10-letne ameriške obveznicedonosnost: 2,50 odstotka
EUR/USD1,1149
EUR/CHF1,1358
bitcoin5.200 USD
nafta brent71,59 USD
zlato1.286 USD
euribor (šestmesečni)-0,230 %
Bitcoin je aprila močno porasel in presegel 5.500 dolarjev. Njegova vrednost se je letos tako povzpela že za okoli 45 odstotkov. Ob koncu tedna se je krivulja pri bitcoinu (in drugih kriptovalutah) obrnila navzdol, saj so se pojavili dvomi o legitimnosti stabilnega kovanca tether. Že dalj časa se kriptoskupnost sprašuje, ali ima izdajatelj Tether Limited za izdane tethre res kritje v ameriških dolarjih. Foto: Reuters
Bitcoin je aprila močno porasel in presegel 5.500 dolarjev. Njegova vrednost se je letos tako povzpela že za okoli 45 odstotkov. Ob koncu tedna se je krivulja pri bitcoinu (in drugih kriptovalutah) obrnila navzdol, saj so se pojavili dvomi o legitimnosti stabilnega kovanca tether. Že dalj časa se kriptoskupnost sprašuje, ali ima izdajatelj Tether Limited za izdane tethre res kritje v ameriških dolarjih. Foto: Reuters

120-odstotna rast brez temeljev
Končujemo pa z zanimivostjo, ki dokazuje, kako hitro lahko računalniška napaka povzroči silovit premik delnice določenega podjetja. Majhno kitajsko telekomunikacijsko podjetje Zoom Technologies, z delnicami katerega na Wall Streetu trgujejo zunajborzno in ki veljajo za visoko špekulativne, so se prejšnji četrtek v hipu podražile za 120 odstotkov, čeprav za eksplozivno rast ni bilo nobenega pravega razloga. Ali pač: tisti dan so namreč na borzi Nasdaq v velikem slogu začeli trgovati z delnicami podjetja Zoom Video Communications, ki je razvilo programsko opremo za videokonference, delnice pa so ob borznem debiju glede na ceno iz javne prodaje poskočile za 72 odstotkov. Očitno so se računalniški programi, ki (na podlagi na spletu objavljenih novic) avtomatično trgujejo na borzi, zmotili in pomotoma kupili delnice podjetja Zoom Technologies.

Twitter ali Tweeter, TWTR ali TWTRQ?
Podobna zmešnjava je vladala februarja, ko je farmacevtski velikan Johnson & Johnson najavil dobre tri milijarde dolarjev vreden prevzem proizvajalca medicinske opreme Auris Health, katerega delnice sploh ne kotirajo na borzi. Posledično so se na borzi Nasdaq za 30 odstotkov podražile delnice švicarskega biotehnološkega podjetja Auris Medical Holding, ki s prevzemom ni imelo nobene zveze. Skočimo še v oktober 2013, ko so borzniki nestrpno pričakovali borzni debi družbenega omrežja Twitter, kar je v nebo pognalo delnice plačilno nesposobnega trgovca s sodobno elektroniko Tweeter Home Entertainment. Delnice so ob visokem prometu za nekaj trenutkov pridobile astronomskih 1.800 odstotkov. Verjetno se je marsikdo zmotil tudi zaradi podobne oznake obeh papirjev, Twitter je kotiral pod oznako TWTR, Tweeter pa pod oznako TWTRQ.