Ankete prvič kažejo, da so tisti, ki bi 23. junija na referendumu podprli britanski izstop iz Unije, v večini, res pa je, da stavnice, ki jih vlagatelji jemljejo resneje (v igri je denar in tukaj ni šale), kažejo le okrog 30-odstotno verjetnost "brexita". Kakšne bi bile posledice britanskega izstopa iz evropske druščine, je težko predvideti, vsaj kratkoročno pa bi bi britanski funt gotovo zanihal navzdol, zaradi učinka prelivanja ("spillover") pa tudi evro. Zelo verjetno bi trpeli delniški trgi, zato vlagatelji raje že zdaj zmanjšujejo tveganje in prodajajo tvegane naložbe.

DAX zdrsnil pod 10 tisoč točk
Negotovost, kakšna bo usoda Velike Britanije, je v petek frankfurtski delniški indeks DAX30 zbila za dva odstotka in pol, tako da je elitni indeks padel globoko pod 10 tisoč točk in s tem zdrsnil tudi pod 200-dnevno drseče povprečje, kar še povečuje verjetnost za nadaljnje padce. Vlagatelji so varen pristan iskali v obveznicah, kar je (ob rednih nakupih Evropske centralne banke v okviru programa QE) še dodatno znižalo njihovo zahtevano donosnost.
Nemška obveznica prinaša le simbolične obresti
Pri nemški desetletni obveznici so bile v petek za trenutek samo še 0,01-odstotne. Ob vstopu v leto 2016 so bile še 0,6-odstotne. Številni so prepričani, da bo tudi Nemčija tako kmalu v klubu 10-letnih obveznic z negativno donosnostjo. Pri primerljivi ameriški obveznici je donosnost do dospetja 1,63-odstotna, kar je še manj kot 11. februarja, ko je bilo na delniških trgih največ črnogledosti. Če se bo "brexit" uresničil, bi prav lahko donosnost zdrsnila pod rekordno nizkih 1,404 odstotka julija 2012, ko je bila evropska dolžniška kriza na vrhuncu.

Nizke obresti ne sprožijo rasti
Michael Heise ekonomist pri zavarovalniški skupini Allianz, svari, da so centralne banke zadnje čase bolj kot ne nemočne, ničelne oziroma negativne obrestne mere pa ne pripomorejo h gospodarski rasti, ampak presenetljivo zvišujejo stopnjo varčevanja. Pojav je v ekonomski teoriji znan kot likvidnostna past. Najlepši dokaz je Japonska, ki je januarja letos prvič v zgodovini uvedla negativno obrestno mero. To bi moralo sprožiti odliv kapitala in padec japonske valute. Toda v resnici je jen precej porasel, medtem ko rasti bančnih posojil in gospodarskega razcveta ni bilo opaziti.

Podjetja ne vlagajo, ampak čakajo
"Zelo pomenljivo je, da se stopnja varčevanja ne znižuje, čeprav je zaradi nikakršnih donosov postalo neprivlačno. Očitno je varčevanje povsem neelastično na obrestno mero, poraba pa se v Evropi zvišuje le v Nemčiji, a še tam zaradi višjih plač. Nizki stroški kapitala pomenijo tudi nizke oportunitetne stroške, zato podjetja raje čakajo, kot da bi vlagala," pravi Heise in dodaja, da nizke obresti prav tako niso sprožila rasti bančnih posojil. Problem ni v bankah, ki imajo dovolj denarja, ampak pri podjetjih in gospodinjstvih, saj po posojilih enostavno ne povprašujejo.

Čas za strukturne reforme
Skratka, sedanja monetarna politika, čeprav izjemno ohlapna in podprta z zgodovinskim eksperimentom, kot je kvantitativno sproščanje, želenih rezultatov ne daje, zato se je nujno preusmeriti k strukturnim reformam. Heise je komentiral še dogajanje v ZDA, kjer pričakuje skorajšnje zvišanje obrestne mere. Na naslednjem sestanku, ki bo sredi naslednjega tedna, zaostrovanja denarne politike še ne pričakuje, meni pa, da je za julijski dvig obrestne mere Fed funds več kot polovična verjetnost.
V petek občuten padec cen nafte
Nafta je sredi tedna dosegla najvišjo raven v zadnjih osmih mesecih, nato pa se je obrnila navzdol, a je brent ostal nad 50 dolarji. Zlasti v petek je bil padec kar občuten, in sicer triodstoten, kar je največji enodnevni minus po začetku aprila. Glavni vzroki za takšen scenarij so dražji dolar, unovčevanje dobičkov (potem ko se je vrednost nafte v le nekaj mesecih skoraj podvojila) in druga zaporedna rast števila naftnih vrtin v ZDA (podatek objavijo vsak teden v petek). Kljub vsemu se je nafta brent na tedenski ravni podražila za dva odstotka.

Rast Gorenja, pričakovana pocenitev Cinkarne
Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast Gorenjevih delnic, ki so v petih dneh pridobile šest odstotkov, čeprav ni bila objavljena nobena cenovno občutljiva informacija. Tečaj znaša 6,55 evra. Delnice Zavarovalnice Triglav so se pocenile za dva odstotka in pol, medtem ko je tečaj Krke na tedenski ravni nižji za odstotek, v primerjavi z začetkom letošnjega leta pa deset odstotkov. Ker kupci niso več upravičeni do 4,20 evra bruto dividende, se je tečaj delnic Cinkarne znižal za skoraj pet odstotkov, na 78,11 evra.