Še pred dvema tednoma smo na tem mestu pisali, kako je savdski minister ohladil naftne trgovce, ko je izjavil, da ni nobene verjetnosti za kakšen dogovor izvoznic o zmanjšanju načrpanih kvot. Sod brenta je takrat zdrsnil pod 32 dolarjev, a je nato sledila eksplozivna rast brez predaha do včerajšnjih 41,48 dolarja, ko so trgovci vendarle opazneje unovčevali dobičke. Trideset odstotkov v dveh tednih res ni malo, če gledamo letošnje dno (20. januarja je bil sod brenta pod 28 dolarji), pa je nafti uspel kar 50-odstotni odboj od 13-letnega dna! Impresivno, toda najbrž prehitro, pa čeprav so se v igro vključili hedge skladi, število pogodb, s katerimi vlagatelji stavijo na nadaljnjo rast, pa je rekordno visoko.
Novo cenovno ravnovesje pri 50 dolarjih
Dnevne podražitve nafte za več odstotkov so bile zadnja dva tedna precej pogoste. V ponedeljek je šla cena navzgor za pet odstotkov, potem ko je ekvadorski zunanji minister povedal, da bo njegova vlada v petek gostila sestanek z Venezuelo, Kolumbijo, Ekvadorjem in Mehiko, na katerem bo glavna želja "doseči soglasje o cenah nafte". Največje izvoznice kartela Opec pa medtem že govorijo o novem cenovnem ravnovesju pri okrog 50 dolarjih. Včeraj sta popoldne vendarle sledila popravek pri cenah nafte in precejšen odmik od dopoldanskih 41,48 dolarja, tako da je brent spet zdrsnil pod 40 dolarjev. Krivca za preobrat navzdol sta Kuvajt in Goldman Sachs.
Sestanek Opeca in Rusije 20. marca
Kuvajt, ki trenutno dnevno načrpa tri milijone sodov, je sporočil, da bo v zamrznitev proizvodnje privolil le, če bodo sodelovale vse največje izvoznice, vključno z Iranom. Članice Opeca in Rusija naj bi se sestale 20. marca in se poskušale dogovoriti o zamrznitvi kvot na januarski ravni. Pri banki Goldman Sachs so v sveže objavljenem poročilu zapisali, da je divjanje cen navzgor, ki ga spremljamo v zadnjem obdobju, prehitro in podobno kot lani spomladi, ko je nafta tudi doživela krajšo renesanso, ne bo dolgo trajalo. Podobno meni znani ameriški analitik Dennis Gartman, ki napoveduje, da se bo nafta v najmanj naslednjih šestih mesecih gibala v območju med 33 in 41 dolarji.
Bik počasi zapušča borzne trge
Gartman tudi opozarja, da smo po več letih sinhronega gibanja na točki, ko se delniški trg in gospodarstvo ločujeta. Opozarja namreč, da je newyorški delniški indeks S & P 500 od majskega vrha (2.130 točk) oddaljen sedem odstotkov, medtem ko gospodarstvo še naprej raste, trg dela pa okreva. In ko se gospodarstvo krepi in monetarne oblasti začenjajo cikel zaostrovanja denarne politike, kapital odteka z delniških trgov in donosne naložbe išče v industrijskih obratih in opremi. Delnice tako izgubljajo, gospodarstvo pa gre svojo pot naprej. V zadnji stopnji tega cikla ekonomija dela s polnimi obrati, kar Fed prisili v še vedno višje obresti, kar naposled povzroči slabitev gospodarstva ali celo recesijo, delnice pa pristanejo na dnu.

Tečaji delnic na Lj. borzi (8. marec):

V četrtek zasedanje ECB-ja
Evropa z gospodarsko rastjo še ni na tej stopnji, kot so ZDA (rast BDP-ja je bila v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej le 0,3-odstotna, s februarjem pa je evrsko območje spet zašlo v deflacijo, saj je bil padec cen na letni ravni 0,2-odstoten), zato je na jutrišnjem zasedanju Evropske centralne banke pričakovati nove "likvidnostne akrobacije", kar je napovedal tudi guverner Mario Draghi, ki so tokrat ne more privoščiti, da bi trge razočaral tako, kot jih je decembra. Depozitno obrestno mero naj bi pri ECB-ju z minus 0,3 odstotka znižali na minus 0,5 in s tem kaznovali banke, ki pri ECB-ju "parkirajo" denar, namesto da bi ga posojale podjetjem.
QE: še več milijard in še pol leta dlje?
Nekateri napovedujejo, da se bo Evropska centralna banka poleg še višjih "kazenskih" obresti, ki jih zaračunava poslovnim bankam, odločila tudi za večji obseg in nasploh razširitev programa odkupovanja obveznic v okviru programa QE-ja (lahko bi začela odkupovati ne le državne, ampak tudi podjetniške obveznice) in za njegovo podaljšanje za pol leta, do marca 2017. Kritikov ECB-jeve politike seveda ne manjka, saj posebnih rezultatov ne daje, zato pa vedno bolj bremeni poslovanje poslovnih bank, ki v okolju negativnih obresti tenko piskajo. Glasen je zlasti prvi mož nemške Bundesbanke Jens Weidmann, ki opozarja na številna tveganja in stranske učinke. A Draghi se v četrtek na to ne bo oziral in bo pipico bržkone odvil do konca.

Tomaž Okorn