ZDA so v petek zvišale carine na kitajski uvoz v vrednosti 200 milijard dolarjev z 10 na 25 odstotkov, Peking pa že snuje povračilne ukrepe. Trgovinska pogajanja med delegacijama obeh držav se bodo nadaljevala in vlagatelji očitno verjamejo, da se bodo ZDA in Kitajska izognile trgovinski vojni, pomirile so jih tudi Trumpove besede, da so pogajanja konstruktivna, saj si drugače težko razlagamo, da se je konec tedna osrednji delniški indeks v Šanghaju povzpel za tri odstotke, v Šenženu celo za štiri odstotke. Po zelo volatilnem dnevu (najprej občuten padec, v drugi polovici dneva pa skok za več kot 500 točk) je tudi Dow Jones petkovo trgovanje sklenil s plusom.

Uberjev debi razočaral
A pozitivno petkovo dogajanje na Wall Streetu ni moglo kaj dosti popraviti negativne slike, ki je prevladovala ves teden. Newyorška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta tako v petih dneh skupno izgubila nekaj več kot dva odstotka, tehnološki Nasdaq pa tri odstotke. To so največje letošnje izgube. Teden je zaznamovala tudi javna prodaja delnic podjetja za prevozne storitve Uber, ki pa je povsem razočarala. Med drugim verjetno tudi zato, ker se je zgodila v času obnovljenih kitajsko-ameriških trgovinskih napetosti. Delnice Uberja so se od izklicne cene do konca petkovega trgovanja pocenile za 7,6 odstotka, na malce manj kot 42 dolarjev. To je bila najslabša uvrstitev delnic na borzo v ZDA od leta 1975, skupno pa deveta najslabša vseh časov.

Bi se lahko spet ponovil 20-odstotni popravek?
Kljub negativnemu tednu so delniški indeksi v New Yorku letos še vedno v krepkem plusu: S&P je v primerjavi s 1. januarjem višji za 15 odstotkov, Nasdaq za skoraj dvajset. Vrednotenja so na najvišji ravni po lanskem septembru, zato se pojavlja vprašanje, ali trg spet čaka podobno krut popravek, kot je (ob podobnem vrednotenju) sledil lani jeseni, ko so indeksi skorajda zdrsnili v medvedje območje. Poznavalci pravijo, da je tokrat manj možnosti za takšen scenarij, saj so donosnosti obveznic nižje (donosnost desetletne ameriške obveznice je pod 2,5 odstotka, novembra je bila 3,2-odstotna), ameriška centralna banka pa ni tako jastrebje razpoložena, kar pomeni, da Fed ne grozi več z višanjem obresti.

Kazalec P/E precej nad zgodovinskim povprečjem
Po priljubljeni metodi razmerja med ceno in dobičkom na delnico (P/E) se trenutno z ameriškimi delnicami trguje pri skoraj 17-kratniku pričakovanega dobička, kar je precej nad zgodovinskim povprečjem (15,1). Po tej metodi ni dvoma: trg je precenjen. Toda v okolju nizkih obrestnih mer (kot rečeno: Fed obljublja, da ne bo več višal obresti) so vlagatelji manj občutljivi na visoko vrednost kazalnika P/E in so pripravljeni tvegati več. Jonathan Golub, glavni ameriški strateg pri banki Credit Suisse, je ta teden objavil poročilo, v katerem trdi, da so na podlagi denarnega toka delnice vodilnih ameriških korporacij celo podcenjene in da se z njimi trguje z 20-odstotnim diskontom glede na zgodovinsko povprečje.

Paladijev odboj od letošnjega dna; bitcoin do 7.000
Cene nafte so se zadnji teden zaradi napetosti med Washingtonom in Pekingom (ZDA in Kitajska so v prvem letošnjem četrtletju skupaj predstavljale 34 odstotkov svetovne potrošnje nafte) rahlo znižale. Naftni trgovci sicer pričakujejo, da bo Opec v naslednjih tednih podaljšal dogovor o nižjih proizvodnih kvotah. Na trgu plemenitih kovin velja izpostaviti paladij, ki je v četrtek pri 1.263 dolarjih za 31,1-gramsko unčo zdrsnil najnižje po 4. januarju, a se je nato v petek cena povzpela za skoraj pet odstotkov, na 1.354 dolarjev. Bitcoin nadaljuje rast, očitno je v bikovskem trendu, bi pa utegnila meja 7.000 dolarjev, ki jo je bitcoin prebil za kratek čas, pomeniti večjo odporno raven. Cena etra je po novembru spet dosegla 200 dolarjev.