Na kratek rok Kitajska bolj kot ZDA potrebuje trgovinski sporazum, na dolgi rok pa je ravno obratno, pravijo analitiki. Vsekakor si nihče ne želi trgovinske vojne in prav strah, da bi se to utegnilo zgoditi, je zadnji teden vzel pogum kupcem delnic. Newyorška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta v petih dneh izgubila dobra dva odstotka, tehnološki Nasdaq pa tri odstotke. Vlagatelji po vsem svetu so v tednu med 1. in 8. majem iz globalnih delniških skladov pobrali za 20,5 milijarde dolarjev sredstev (tretji največji tedenski neto odliv letos), letošnji odlivi pa so dosegli že 116 milijard. Obvezniški skladi so se v tednu do srede "okrepili" s 7,3 milijarde dolarjev prilivov. Foto: Reuters

ZDA so v petek zvišale carine na kitajski uvoz v vrednosti 200 milijard dolarjev z 10 na 25 odstotkov, Peking pa že snuje povračilne ukrepe. Trgovinska pogajanja med delegacijama obeh držav se bodo nadaljevala in vlagatelji očitno verjamejo, da se bodo ZDA in Kitajska izognile trgovinski vojni, pomirile so jih tudi Trumpove besede, da so pogajanja konstruktivna, saj si drugače težko razlagamo, da se je konec tedna osrednji delniški indeks v Šanghaju povzpel za tri odstotke, v Šenženu celo za štiri odstotke. Po zelo volatilnem dnevu (najprej občuten padec, v drugi polovici dneva pa skok za več kot 500 točk) je tudi Dow Jones petkovo trgovanje sklenil s plusom.

Na Wall Streetu so začeli trgovati z delnicami Uberja. Gre za največji borzni debi po Alibabi leta 2014. Prvi zaključni tečaj se je izoblikoval pri 42 dolarjih, kar je veliko razočaranje. Podjetje, ki je staro eno desetletje, sicer še vedno posluje z izgubo, vseeno pa je njegova tržna vrednost več kot 80 milijard dolarjev. Foto: Reuters

Uberjev debi razočaral
A pozitivno petkovo dogajanje na Wall Streetu ni moglo kaj dosti popraviti negativne slike, ki je prevladovala ves teden. Newyorška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta tako v petih dneh skupno izgubila nekaj več kot dva odstotka, tehnološki Nasdaq pa tri odstotke. To so največje letošnje izgube. Teden je zaznamovala tudi javna prodaja delnic podjetja za prevozne storitve Uber, ki pa je povsem razočarala. Med drugim verjetno tudi zato, ker se je zgodila v času obnovljenih kitajsko-ameriških trgovinskih napetosti. Delnice Uberja so se od izklicne cene do konca petkovega trgovanja pocenile za 7,6 odstotka, na malce manj kot 42 dolarjev. To je bila najslabša uvrstitev delnic na borzo v ZDA od leta 1975, skupno pa deveta najslabša vseh časov.

Bi se lahko spet ponovil 20-odstotni popravek?
Kljub negativnemu tednu so delniški indeksi v New Yorku letos še vedno v krepkem plusu: S&P je v primerjavi s 1. januarjem višji za 15 odstotkov, Nasdaq za skoraj dvajset. Vrednotenja so na najvišji ravni po lanskem septembru, zato se pojavlja vprašanje, ali trg spet čaka podobno krut popravek, kot je (ob podobnem vrednotenju) sledil lani jeseni, ko so indeksi skorajda zdrsnili v medvedje območje. Poznavalci pravijo, da je tokrat manj možnosti za takšen scenarij, saj so donosnosti obveznic nižje (donosnost desetletne ameriške obveznice je pod 2,5 odstotka, novembra je bila 3,2-odstotna), ameriška centralna banka pa ni tako jastrebje razpoložena, kar pomeni, da Fed ne grozi več z višanjem obresti.

Bitcoin, ki je bil na začetku leta vreden okrog 3.750 dolarjev, se vztrajno draži, cena se je povzpela do 7.000 dolarjev. Foto: Reuters

Kazalec P/E precej nad zgodovinskim povprečjem
Po priljubljeni metodi razmerja med ceno in dobičkom na delnico (P/E) se trenutno z ameriškimi delnicami trguje pri skoraj 17-kratniku pričakovanega dobička, kar je precej nad zgodovinskim povprečjem (15,1). Po tej metodi ni dvoma: trg je precenjen. Toda v okolju nizkih obrestnih mer (kot rečeno: Fed obljublja, da ne bo več višal obresti) so vlagatelji manj občutljivi na visoko vrednost kazalnika P/E in so pripravljeni tvegati več. Jonathan Golub, glavni ameriški strateg pri banki Credit Suisse, je ta teden objavil poročilo, v katerem trdi, da so na podlagi denarnega toka delnice vodilnih ameriških korporacij celo podcenjene in da se z njimi trguje z 20-odstotnim diskontom glede na zgodovinsko povprečje.

Dow Jones (New York)25.942 točk
Nasdaq (New York)7.916 točk
DAX30 (Frankfurt)12.059 točk
Nikkei (Tokio)21.344 točk
SBITOP (Ljubljana)868 točk
10-letne slovenske obveznicedonosnost: 0,58 %
10-letne ameriške obveznicedonosnost: 2,46 %
EUR/USD1,1234
EUR/CHF1,1366
bitcoin7.200 USD
nafta brent70,60
zlato1.286 USD
euribor (šestmesečni)-0,231 %

Paladijev odboj od letošnjega dna; bitcoin do 7.000
Cene nafte so se zadnji teden zaradi napetosti med Washingtonom in Pekingom (ZDA in Kitajska so v prvem letošnjem četrtletju skupaj predstavljale 34 odstotkov svetovne potrošnje nafte) rahlo znižale. Naftni trgovci sicer pričakujejo, da bo Opec v naslednjih tednih podaljšal dogovor o nižjih proizvodnih kvotah. Na trgu plemenitih kovin velja izpostaviti paladij, ki je v četrtek pri 1.263 dolarjih za 31,1-gramsko unčo zdrsnil najnižje po 4. januarju, a se je nato v petek cena povzpela za skoraj pet odstotkov, na 1.354 dolarjev. Bitcoin nadaljuje rast, očitno je v bikovskem trendu, bi pa utegnila meja 7.000 dolarjev, ki jo je bitcoin prebil za kratek čas, pomeniti večjo odporno raven. Cena etra je po novembru spet dosegla 200 dolarjev.