"Nad svetovne trge so se zgrnili temni oblaki. Znižana napoved svetovne gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada, geopolitično tveganje, počasnejša gospodarska rast na Kitajskem, ebola v Afriki, Evropska centralna banka, ki je objavila zgolj ukrepe, ki jih je prej napovedala, in pričakovanja, da bo Fed v sredini naslednjega leta začel zviševanje obrestnih mer, je nabor najpogosteje uporabljenih razlogov za popravek, ki smo mu priča," je za MMC povedal Peter Jenčič iz Alte.

Je varnostna mreža še pod vrvohodci?
"Lahko rečemo, da nič pretresljivo novega ali nepričakovanega, vendar dovolj, da se tržni udeleženci sprašujejo, ali je varnostna mreža, ki so jo pod vrvohodci na borzah držale centralne banke, še vedno tam. S prvim resnejšim popravkom na razvitih trgih se takoj pojavljajo pozivi, naj Fed premisli o tem, kdaj bo začel delovati bolj restriktivno, vrstijo pa se že študije, pri katerem razmerju evra in dolarja bo Fed upočasnil tempo zategovanja likvidnosti."

Evropski motor izgublja zagon
Ta teden se največ govori o Nemčiji. Motor evropskega gospodarstva se ohlaja. Industrijska proizvodnja je avgusta padla za štiri odstotke, največ v petih letih, industrija pa je isti mesec doživela tudi največji padec naročil po letu 2009. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je včerajšnje trgovanje končal pod 9000 točkami. V zadnjih dvanajstih trgovalnih dneh je padel za zajetnih deset odstotkov. Pesimisti pravijo, da bi utegnil do konca leta DAX, ki je bil junija nad 10 tisoč točkami, izgubiti še kakih tisoč točk.

Tečaji delnic na Lj. borzi (8. oktober):

IMF spet oklestil oceno o gospodarski rasti
Kot da ti podatki niso dovolj, je svoje pristavil Mednarodni denarni sklad. Tretjič letos je znižal oceno svetovne gospodarske rasti, saj Evropa, Japonska in nekateri trgi v razvoju, kot je Brazilija, ne dosegajo pričakovanih rezultatov. IMF meni, da bo rast 3,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke slabše od julijske napovedi. V Nemčiji naj bi bila rast 1,4- namesto 1,9-odstotna, naslednje leto 1,5-odstotna. Spomnimo, v drugem letošnjem četrtletju je nemški BDP nazadoval za 0,2 odstotka.

Konec nemške politike izravnanega proračuna?
Zaostrovanje razmer v nemškem gospodarstvu bi utegnilo spremeniti logiko razmišljanja uradnega Berlina. Do zdaj je bil sveti gral kanclerke Angele Merkel politika uravnoteženega proračuna ("schwarze Null" - pozitivna ničla) do leta 2015. A če bo grozila recesija, bo morala vlada prisluhniti željam ECB-ja in IMF-ja ter končati varčevalno politiko, hkrati pa dopustiti ECB-ju, da strelja z vsemi topovi. Tega Nemci zaradi večnega strahu pred inflacijo do zdaj niso dopuščali.

Naložbe v Nemčiji podpovprečne
Nemčija se lahko zadolžuje po skorajda ničelnih obrestih. Donosnost njene desetletne obveznice je 0,91-odstotna, potem ko je bila avgusta za trenutek samo 0,867-odstotna. Samo na račun padca obresti je proračun po ocenah Bundesbanke v zadnjih sedmih letih prihranil 120 milijard evrov. Pri naložbah je tako še veliko rezerve. Nazadnje so na začetku 90. let naložbe v nemškem BDP-ja predstavljale 23-odstotni delež, zdaj pa le 17-odstotnega. Povprečje v državah OECD-ja je 20 odstotkov.

Portugalska spet na finančnem zemljevidu
V državah, ki so še pred kratkim veljale za kritične oz. se celo niso mogle financirati na obvezniških trgih, podobno kot v Nemčiji obresti prav tako ostajajo nizke, če odmislimo Grčijo, kjer se je donos desetletne obveznice v zadnjih dneh povzpel na 6,7 odstotka. Portugalska se je brez težav zadolžila za milijardo evrov, potem ko je po najnižji obrestni meri do zdaj izdala obveznice z rokom dospetja leta 2020. V petek naj bi agencija Fitch prva od treh velikih agencij portugalsko oceno zvišala na investicijsko raven. Donos slovenske desetletne obveznice je tik nad 2,5 odstotka.

V sredo močan odboj na Wall Streetu
Potem ko je newyorški delniški indeks Dow Jones v torek zdrsnil za 1,6 odstotka, so se včeraj strasti pomirile in delnice so krenile občutno navzgor. Dow Jones je pridobil 1,75 odstotka, kar je največ letos. Vlagatelji so že v pričakovanju prvih objav o poslovanju ameriških družb v drugem letošnjem četrtletju. Cena nafte vrste brent je včeraj dopoldne pri 90,57 dolarja dosegla novo najnižjo vrednost v več kot dveh letih. Evro je danes zjutraj splezal na 1,275 dolarja, medtem ko je treba za spletno valuto bitcoin plačati slabih 350 dolarjev.