Skupna evropska valuta je v četrtek padla na 1,0364 dolarja, kar je najmanj po avgustu 2003. Medtem ko Fed zvišuje obresti, bo Evropska centralna banka prihodnje leto obresti skoraj zanesljivo pustila nespremenjene na ničelni stopnji, ob tem pa bo v okviru programa kvantitativnega sproščanja od marca 2017 do decembra 2017 mesečno odkupila za 60 milijard evrov državnih obveznic. Foto: Reuters
Skupna evropska valuta je v četrtek padla na 1,0364 dolarja, kar je najmanj po avgustu 2003. Medtem ko Fed zvišuje obresti, bo Evropska centralna banka prihodnje leto obresti skoraj zanesljivo pustila nespremenjene na ničelni stopnji, ob tem pa bo v okviru programa kvantitativnega sproščanja od marca 2017 do decembra 2017 mesečno odkupila za 60 milijard evrov državnih obveznic. Foto: Reuters
Zvezne rezerve so obrestno mero v sredo pričakovano zvišale za četrt odstotne točke, na od 0,50 do 0,75 odstotka. V prihodnjem letu je pričakovati še vsaj dve dodatni zvišanji, do leta 2019 pa naj bi se ključna obrestna mera Fed funds povzpela na tri odstotke. To bi lahko negativno vplivalo na Wall Street, ki pa za zdaj še "poka od moči", in le še vprašanje časa je, kdaj bo Dow Jones prvič prebil mejo 20 tisoč točk. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX je teden končal pri 11.401 točkah, s čimer je splezal najvišje v zadnjih 16 mesecih. Od začetka decembra je pridobil 8,5 odstotka. Foto: Reuters
Zlato je bilo v prvem letošnjem četrtletju najdonosnejši investicijski razred, toda v zadnjih mesecih so šli skoraj vsi letošnji dobički v nič. Nov udarec so lastniki zlata doživeli po zadnji seji ameriške centralne banke, saj se zdi, da bo Fed prihodnje leto še trikrat zvišal obrestno mero. Foto: Reuters

Osrednja delniška indeksa v Londonu (FTSE: 7.038 točk) in Frankfurtu (DAX: 11.451 točk) sta v petek dosegla najvišjo raven v več kot letu dni. Zlasti Nemčiji in njenim izvoznim podjetjem ustreza nižja vrednost evra. Po zasedanju Feda, zvišanju obrestne mere za četrt odstotne točke in pričakovanjih, da prihodnje leto sledijo vsaj še tri podobna zaostrovanja denarne politike, je dolar v primerjavi z vsemi valutami poskočil in je na dobri poti, da v kratkem doseže pariteto z evrom. Novi predsednik Donald Trump naj bi vodil ekspanzionistično fiskalno politiko, kar bo posledično prineslo višje obrestne mere, to pa je okolje, ki bo pozitivno vplivalo na vrednost ameriške valute.
Zlasti v četrtek močna rast dolarja
Samo v četrtek je dolar v primerjavi s košarico valut porasel za 1,2 odstotka, kar je največ v skoraj pol leta. Pri finančni skupini ING so zapisali, da je le še vprašanje časa, kdaj bo en evro vreden en dolar. Medtem ko Fed zvišuje obresti, je Evropska centralna banka najavila, da bo od marca do konca leta porabila še 540 milijard evrov za odkupovanje obveznic, kar bo na evro vplivalo negativno. Pri banki UniCredit sicer menijo, da je trenutno evro preprodan, a bo v preostanku leta verjetno vseeno še naprej izgubljal. Podobno razmišljajo pri banki Bank of America Merrill Lynch in napovedujejo, da bo sredi leta 2017 za evro treba plačati 1,02 dolarja, za dolar pa 120 japonskih jenov.
Finančni sektor glavni zmagovalec po volitvah
V upanju, da bo Trump uresničil obljube, ki bi pozitivno vplivale na gospodarstvo, gre za zdaj zelo dobro tudi delniškim trgom, čeprav je Fed pripravljen na vodenje vedno bolj omejevalne denarne politike. Dow Jones se je na manj kot pol odstotka približal meji 20 tisoč točk (zadnje ure petkovega trgovanja so sicer prinesle obrat navzdol, tako da je Dow teden končal pri 19.843 točkah) in je na tedenski ravni porasel za 0,4 odstotka. Indeks finančnih delnic, ki je naraščal vse od Trumpove zmage in v tem obdobju poskočil za več kot 20 odstotkov (drugi najboljši sektor, energetski, se je povzpel za 13 odstotkov), je po petih tednih prvič izgubil nekaj vrednosti na tedenski ravni.
Pripravite se na nove rekorde
Pri finančni reviji Barron's so vlagateljem sporočili, naj se pripravijo, da bo Dow Jones vsak hip nad mejo 20 tisoč točk ("Get ready for Dow 20.000"). Dobički podjetij naj bi se prihodnje leto okrepili, gospodarstvo pa bi moralo biti dovolj močno, da prenese višje obresti. Z višjimi dobički bi bila tudi vrednotenja delnic ugodnejša. Trenutno delnice, vključene v newyorški indeks S & P 500, kotirajo pri 20,8-kratniku dobička na delnico, kar je precej nad dolgoletnim povprečjem (16,6). Dividendna donosnost podjetij v indeksu S & P 500 je 2,07-odstotna, kar pa bi lahko vlagatelje odvrnilo od nakupov delnic, saj je donos 10-letne ameriške obveznice že precej višji (2,6-odstoten).

Dow Jones (ZDA)

19.843 točk

Nasdaq (ZDA)

5.437
DAX30 (Frankfurt)11.404
Nikkei (Tokio)18.669
SBITOP

710

10-letne am. obvezn.donos: 2,60
EUR/USD

1,0449

EUR/CHF

1,0724

bitcoin

787 USD

nafta brent55,23 USD
zlato

1.134 USD

euribor (6-mesečni)-0,216 %



Brent v ponedeljek na enoinpolletnem vrhu
Trgovanje z nafto je bilo na začetku tedna evforično, potem ko se je OPEC s preostalimi večjimi proizvajalkami (predvsem z Rusijo) dogovoril o manjših količinah načrpane nafte. Če se bodo proizvajalke držale dogovora, bo to pomenilo dnevno skoraj 1,8 milijona skoraj 159-litrskih sodov nafte manj, kar bo verjetno odpravilo presežke nafte. Z nafto brent so tako v ponedeljek trgovali že nad 57 dolarji za 159-litrski sod, v naslednjih dneh pa je šla cena (nekaj tudi na račun krepitve dolarja) navzdol. V petek je brent spet "osvojil" mejo 55 dolarjev, lahka nafta pa je šla nad 52 dolarjev. Pri banki Goldman Sachs so za drugo četrtletje 2017 ciljno vrednost lahke nafte s 55 zvišali na 57,50 dolarja.
Zlato "poskuša" leto končati v pozitivnem območju
Zlato je še naprej v nemilosti vlagateljev. Še julija je bila njegova vrednost 1.375 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, v četrtek pa je pri 1.124 dolarjih 18 odstotkov nižje. Napovedi, da bi Trumpova zmaga zlatu povrnila sijaj, so bile zgrešene: od ameriških volitev je zlato izgubilo dobrih 11 odstotkov in je v primerjavi z začetkom leta le še za 64 dolarjev oziroma dobrih pet odstotkov v plusu. Če bi zlato leto 2016 končalo v rdečem, bi bilo to že četrto zaporedno negativno leto, kar se ni zgodilo od 1988-1992. Višje obresti v ZDA, močnejši dolar, večja naklonjenost tveganjem na delniških trgih - vse to so dejavniki, ki utegnejo tudi v prihodnje negativno vplivati na cene zlata.

Nadaljuje se rast delnic Cinkarne Celje
Na Ljubljanski borzi so bile zadnji teden najprometnejše delnice Cinkarne Celje, s katerimi so vlagatelji sklenili za 2,03 milijona evrov poslov, delnice pa so se podražile za deset odstotkov, na 161,90 evra. Cinkarna načrtuje, da bo leta 2017 ustvarila 150,3 milijona evrov prihodkov, kar je devet odstotkov manj kot letos. Čisti dobiček naj bi porasel za 17 odstotkov, na dobrih 10 milijonov evrov. Po navedbah družbe v leto 2017 vstopajo razmeroma optimistično, saj so tržne razmere na trgu titanovega dioksida solidne. Petrolove delnice (dobička naj bi bilo prihodnje leto 74,7 milijona evrov, kar je desetino več kot letos) so zadnji teden pridobile 0,6 odstotka (tečaj: 317,10 evra).