V ZDA so makroekonomski kazalniki, zlasti tisti z nepremičninskega trga, večinoma ugodni, zato Dow Jones skoraj iz dneva v dan postavlja rekordne vrednosti. Foto: Reuters
V ZDA so makroekonomski kazalniki, zlasti tisti z nepremičninskega trga, večinoma ugodni, zato Dow Jones skoraj iz dneva v dan postavlja rekordne vrednosti. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v torek porasel za skoraj dva odstotka in se na manj kot odstotek približal meji 8.000 točk. Foto: Reuters

V teh dneh, ko je bilo v tujih medijih veliko zapisov, da bi utegnila Slovenija naslednja zaprositi za mednarodno pomoč, so se oglasili tudi številni domači strokovnjaki. Skupni imenovalec vseh je, da je naša usoda predvsem odvisna od ukrepov vlade in njene kredibilnosti. Analitik Andraž Grahek poleg tega meni, da so nujne bančne dokapitalizacije in prenos slabih terjatev na slabo banko ter dotok svežega kapitala v podjetja. A ne iz proračuna, ampak bi morali za to poskrbeti vlagatelji.

Odvisni smo od tujine
Igor Erker je za Radio Slovenija povedal, da je za ublažitev krize nujna privatizacija. "V letu ali dveh bo posledično sledil zagon gospodarstva, potem se bodo v Sloveniji lahko odprla vrata za nižje zadolževanje, kot ga imamo danes, predvsem pa bo denar lahko porabljen tudi za bančne dokapitalizacije." Grahek med prioritete vlade uvršča privatizacijo ene od večjih družb tudi zaradi signala, ki bi ga s tem poslali v tujino, od katere smo odvisni. Od leta 2005 je med imetniki slovenskega dolga 70 odstotkov nerezidentov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (3. april):

ZAV. TRIGLAV

+1,50 %

17,30 EUR

GORENJE
-0,00 %

4,40

LUKA KOPER

-0,00 %

8,20
PETROL

-0,37 %

216,20
MERCATOR

-1,06 %

111,80

KRKA

-1,81 %

46,51

TELEKOM

-3,28 %

80,76

NOVA KBM

-13,95 %

0,654


Argentini grozi nov bankrot
V nezavidljivem položaju je tudi Argentina, ki ji grozi drugi delni bankrot v dobrih desetih letih. V ZDA zahtevajo (obveznice so bile izdane v New Yorku), da v celoti poplačajo lastnike obveznic, ki so leta 2001 privolili v prestrukturiranje dolga, medtem ko vlada v Buenos Airesu predlaga le delno poplačilo. Na začetku tedna je donosnost obveznice, ki zapade leta 2033, porasla na skoraj 17 odstotkov, kar je največ po juniju 2009. Pri slovenski desetletni obveznici je zahtevana donosnost zdaj 6,51-odstotna, kar je še vedno blizu kritični meji sedmih odstotkov.

Spet rekord indeksa Dow Jones
Na razvitih delniških trgih se na težave Cipra prav dosti ne ozirajo več. V New Yorku je v torek indeks Dow Jones (14.662 točk) po zaslugi rasti delnic sektorja zdravstvene nege porasel za dve tretjini odstotka in postavil še eno v seriji rekordnih vrednosti. Tudi Evropa je v torek pridobivala, v ospredju pa so bila ugibanja, ali se podjetji Verizon Communications in AT & T pripravljata na prevzem britanskega Vodafona. Danes sta podjetji novico zanikali. Borzni trgovci so že v pričakovanju petkovega poročila o trgu dela v ZDA. Pričakovati je, da je marca največje gospodarstvo sveta ustvarilo neto okrog 200 tisoč novih služb.

Baker najnižje po avgustu
Medtem ko Wall Street pridno postavlja nove in nove rekorde, so na surovinskih trgih gibanja drugačna. Baker je včeraj padel na sedemmesečno dno, potem ko se je zaradi neprepričljivih kitajskih makroekonomskih podatkov in visokih zalog bakra po vsem svetu (zaloge so celo najvišje v zadnjem desetletju) pocenilo za skoraj poldrugi odstotek, na 7.440 dolarjev. Strokovnjaki že opozarjajo, da je baker pogosto kazalnik, kam se bodo obrnili tudi delniški trgi, kjer ne izključujejo večjega popravka navzdol.

Zlato utegne pasti še za dobrih deset odstotkov
Tudi plemenite kovine zadnje čase niso priljubljene. Zlato je v torek doživelo 1,5-odstotni padec. Pri banki Societe Generale so v poročilu z naslovom "Konec zlate dobe" zapisali, da je zlato precenjeno, in menijo, da utegne do konca letošnjega leta pasti celo na 1.375 dolarjev. V sredo je bila cena okrog 1.560 dolarjev, kar je 18 odstotkov pod rekordom iz jeseni 2011. Za desetletni bikovski trend cen zlata ima največ zaslug ohlapna denarna politika centralnih bank. Vlagatelji so zlato kupovali predvsem zaradi strahu pred inflacijo, a je vedno bolj jasno, da je bil strah pred inflacijo pretiran.