Potem ko je bilo prejšnji teden veliko nervoze na delniških trgih, je ta teden smer navzgor. Zlasti v ponedeljek je bila
Potem ko je bilo prejšnji teden veliko nervoze na delniških trgih, je ta teden smer navzgor. Zlasti v ponedeljek je bila "veselica", vodilna delniška indeksa v Londonu in Frankfurtu pa sta porasla za okrog tri odstotke. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks se je v torek spet zavihtel nad 10 tisoč točk, pri čemer so se največ, za dobra dva odstotka, podražile delnice Deutsche Banka. Foto: Reuters
Potem ko se je cena 31,1-gramske unče zlata pred kratkim zavihtela nad 1.300 dolarjev, je bilo treba včeraj zanjo plačati manj kot 1.270 dolarjev. Foto: Reuters

Londonski FTSE100 se je v ponedeljek zvišal za tri odstotke, prav tako frankfurtski DAX30, oba pa sta rast (v resda v zelo zmernem ritmu) nadaljevala včeraj, pri čemer je DAX spet splezal nad 10 tisoč točk. Newyorški Dow Jones se je na manj kot odstotek približal meji 18 tisoč točk. Funt močno pridobiva, v primerjavi z dolarjem je v ponedeljek porasel za skoraj dva odstotka in pol, kar je največja enodnevna rast po marcu 2009.

"Brexit" ali "bremain"?
Glavno vprašanje, ki zaposluje vlagatelje, je "brexit" ali "bremain", izstop Velike Britanije iz EU-ja ali obstanek v njem. Po zadnjih razmerjih na stavnicah sodeč, je možnost za britansko slovo od evropske družine le okrog 25-odstotna. Ker se je prejšnji teden to razmerje že kar nevarno približalo 50 odstotkom, so delnice padale, zdaj pa so spet dobile zalet, medtem ko je zlato postalo manj zaželeno. Včeraj se je pocenilo za skoraj dva odstotka, na 1.265 dolarjev.

Gove in Soros na nasprotnih bregovih
Medtem ko je britanski pravosodni minister Michael Gove prepričan, da bo Britancem bolje, če zapustijo Unijo (pravi, da je bolje pobegniti s potapljajoče se ladje), pa je sloviti vlagatelj George Soros posvaril, da bi "brexit", ki bi ga Britanci izglasovali v četrtek, dan pozneje lahko povzročil črni petek in tudi recesijo. "Preveč jih je, ki verjamejo, da njihov glas za odhod iz EU-ja ne bi vplival na njihov finančni položaj," je Soros zapisal za časnik The Guardian.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (21. junij):

INTEREUROPA

+5,33 %

0,948 EUR
SAVA RE

+2,03 %

14,59
PETROL+0,78 %

259,00

LUKA KOPER+0,45 %22,50
KRKA

-0,43 %

58,25
TELEKOM

-0,72 %

70,00
ZAV. TRIGLAV-1,09 %22,75
GORENJE-2,94 %6,231


Depreciacija tokrat ne bi dosti koristila

Soros ocenjuje, da bi bilo vsako britansko gospodinjstvo letno na slabšem za od 3.000 do 5.000 funtov, funt pa bi ob "brexitu" padel za 15-20 odstotkov. Vlagatelj, ki je leta 1992 stavil proti funtu in obogatel, meni, da tokratna depreciacija funta ne bi delovala tako blagodejno kot takrat, saj Bank of England ne more več zniževati obresti, država ima visok zunanjetrgovinski primanjkljaj, nižja vrednost funta pa zaradi negotovosti, ki bi jo sprožil "brexit", ne bi bistveno pomagala izvoznikom.

Manj britanskih turistov?
Kaj pa pred jutrišnjim britanskim referendumom pričakujejo v Sloveniji? Sašo Stanovnik, analitik Alte: "Brexit bi bil skok v neznano. Kratkoročne posledice bi bile negativne. Vsi bi počakali s posli, sledil bi upad blagovne menjave z drugimi članicami EU-ja in pretres na finančnih trgih. Večjih neposrednih učinkov sicer ne pričakujem. Če bi funt padel, bi to teoretično lahko pomenilo malce manj britanskih turistov v Sloveniji. Dolgoročno bi lahko v Evropi zavladala negotovost, saj bi bil to precedens."

Zapiranje Evrope ne bi bilo dobro
Miha Žerko iz IT-podjetja SRC je za Radio Slovenija opozoril, da bi britanski izstop iz Evropske unije povzročil zastoj v blagovni in storitveni menjavi: "Z izstopom bi morala Velika Britanija na novo podpisati 60 trgovinskih sporazumov. To bi pomenilo določeno oviro." Zakaj je zdaj, ko je Britanija del Evrope, poslovanje lažje? "Ni problem zaposliti kogar koli, ki je prebivalec EU-ja. To je ena od velikih prednosti. Tudi nakazila med državami so cenejša in, konec koncev, roaming stroški telefonskih pogovorov so nižji." Žerka bolj kot poslovne ovire skrbi, da bi se ob morebitnem "brexitu" širilo nezadovoljstvo in bi ekstremistične stranke dobile več veljave. Zapiranje Evrope vsekakor ne bi bilo dobro, je prepričan.