Ker se ameriška centralna banka (Fed) verjetno še ne bo kmalu odpovedala svoji izjemno ohlapni denarni politiki, so v ZDA indeksi spet na rekordnih ravneh. Dow Jones je v sredo prvič presegel 14.800 točk. Foto: EPA
Ker se ameriška centralna banka (Fed) verjetno še ne bo kmalu odpovedala svoji izjemno ohlapni denarni politiki, so v ZDA indeksi spet na rekordnih ravneh. Dow Jones je v sredo prvič presegel 14.800 točk. Foto: EPA
Cena zlata je padla pod 1.560 dolarjev. Pri Goldman Sachsu so znižali oceno za povprečno letošnjo ceno zlata s 1.610 na 1.545 dolarjev. Foto: Reuters

Na sredino trgovanje vodilnih zahodnih delniških trgov je vplival zapisnik zadnjega sestanka ameriške centralne banke. Večina članov Feda meni, da bodo Zvezne rezerve šele konec leta začele namenjati manj sredstev za odkupovanje obveznic. Program, znan po imenu kvantitativno sproščanje (QE), je namenjen spodbujanju gospodarske rasti in je v veliki meri zaslužen za rast delnic.

GM bo spet oglaševal na Facebooku
V sredo do 19. ure se je Dow Jones povzpel do 14.820 točk, kar pomeni enoodstotno rast. Nov rekord je postavil tudi širši indeks S & P 500. Facebookove delnice so poskočile za več kot štiri odstotke, potem ko je General Motors sporočil, da bo po enoletnem premoru spet oglaševal na priljubljenem družabnem omrežju. Podražile so se tudi Applove in Yahoojeve delnice, saj sta podjetji sporočili, da bosta sodelovali pri razvoju mobilne programske opreme.

Kitajski izvoz marca višji za 10 odstotkov
Kljub vzponu delniškega trga je nafta spet v negativnem območju. Vrednost brenta se je znižala na dobrih 105 dolarjev in je tako spet v območju letošnjega dna. Vzrok je objava višjih ameriških zalog nafte in podatek, da je Kitajska marca uvozila dobra dva odstotka manj nafte kot v istem mesecu lani. Kitajski je sicer marca na letni primerjavi uspelo 10-odstotno povečanje celotnega izvoza, kar je malce manj od pričakovanj. Uvoz se je zvišal za 14,1 odstotka, kar je precej nad napovedmi.

Tečaji delnic na Lj. borzi (10. april):

NOVA KBM

+4,29 %

0,73 EUR

TELEKOM
+3,23 %

80,00

ZAV. TRIGLAV

+2,99 %

17,20
MERCATOR

+1,36 %

111,50
PETROL

+0,49 %

206,00

KRKA

+0,10 %

47,95

LUKA KOPER

+0,00 %

7,90

GORENJE

-1,13 %

4,202


Fitch posvaril Kitajsko
Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga Kitajske z AA- na A+, torej iz najvišjega v zgornji srednji razred. V agenciji so se za ta korak odločili, ker so ocenili, da se tveganja za finančno stabilnost drugega največjega gospodarstva na svetu povečujejo. Kot so pojasnili v Fitchu, se obseg kreditiranja na Kitajskem po letu 2009 povečuje "občutno hitreje" kot obseg bruto domačega proizvoda.

Visok padec španske industrijske proizvodnje
Tudi v Evropi je bilo v zadnjih dveh dneh objavljenih nekaj svežih makroekonomskih podatkov. Tako v Španiji kot Italiji je industrijska proizvodnja padla bolj od napovedi, v Španiji celo za 6,5 odstotka. Nemški izvoz se je februarja znižal za 1,5 odstotka. Znani vlagatelj George Soros napoveduje, da bo nemško gospodarstvo do septembrskih volitev v recesiji, istočasno pa je Soros spet kritiziral nemške zahteve, naj države, ki jih pesti dolžniška kriza, izhod iščejo z varčevanjem. Nemčija je imela v zadnjem lanskem četrtletju sicer rahel padec BDP-ja, a naj bi bilo prvo letošnje četrtletje spet pozitivno. Vlada napoveduje za letos 0,4-odstotno rast.

Telekomove delnice spet nad 80 evri

Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP (587 točk) šele drugič v zadnjem mesecu porasel za več kot odstotek, kar je predvsem posledica triodstotne rasti Telekomovih in Triglavovih delnic. Telekomove, ki so v torek (po petih zaporednih negativnih dneh) padle najnižje po novembru, so ob 694 tisoč evrih prometa dosegle 81 evrov, medtem ko se se s Triglavom najvišji posli sklepali pri 17,29 evra.

Občutno višja donosnost slovenskih obveznic

Večji promet je bilo opaziti tudi pri Petrolu (284 tisoč evrov) in zlasti pri Krki (1,2 milijona). Cena farmacevta se je gibala med 47,27 in 48,30 evra. V prvi kotaciji so se pocenile le Gorenjeve delnice. Medtem se je spet občutno povečala donosnost slovenske desetletne obveznice, čeprav je predsednica vlade Alenka Bratušek ob torkovem obisku Bruslja zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama. Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice je poskočila kar za 53 bazičnih točk, na 6,58 odstotka. Vzrok je predvsem neuspešna dražba zakladnih menic.