Newyorški delniški indeks Dow Jones je teden končal pri 20.071 točkah. Ob koncu tedna so porasle predvsem delnice finančnih podjetij. Delnice JPMorgana so se od predsedniških volitev 8. novembra s 70 podražile na rekordnih 87 dolarjev. Tržna kapitalizacija znaša že 320 milijard dolarjev. Medtem imajo evropske banke precejšnje težave. Največja nemška banka Deutsche Bank je imela lani 1,4 milijarde evrov izgube, tako da so delnice po objavi rezultatov za trenutek zanihale za sedem odstotkov navzdol, tečaj pa je zdrsnil pod 18 evrov. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je teden končal pri 20.071 točkah. Ob koncu tedna so porasle predvsem delnice finančnih podjetij. Delnice JPMorgana so se od predsedniških volitev 8. novembra s 70 podražile na rekordnih 87 dolarjev. Tržna kapitalizacija znaša že 320 milijard dolarjev. Medtem imajo evropske banke precejšnje težave. Največja nemška banka Deutsche Bank je imela lani 1,4 milijarde evrov izgube, tako da so delnice po objavi rezultatov za trenutek zanihale za sedem odstotkov navzdol, tečaj pa je zdrsnil pod 18 evrov. Foto: Reuters
apple
Apple (delnice so teden končale pri okoli 129 dolarjih) je v torek objavil četrtletne poslovne rezultate in navdušil z več kot 78 milijoni prodanih iPhonov v tromesečju do 31. decembra. Podjetje ima v bilanci za več kot 200 milijard dolarjev denarja oziroma hitro unovčljivih vrednostnih papirjev, vendar je ta denar v tujini, saj je obdavčitev v ZDA previsoka (35-odstotna). Donald Trump obljublja, da bo davek znižal na deset odstotkov, potem ko je že v predvolilni kampanji ugotavljal, da imajo ameriške korporacije, kot so Apple, Google, CIsco, Microsoft in Oracle, na tujem skupno za okoli pet tisoč milijard dolarjev sredstev. Foto: Reuters
Ferrari F40
Ferrari je lani prodal nekaj več kot 8.000 svojih luksuznih vozil, prihodki pa so se povečali za devet odstotkov, na 3,1 milijarde evrov. Čisti dobiček se je povzpel za 38 odstotkov, na 400 milijonov evrov. Tečaj Ferrarijevih delnic se je po objavi teh spodbudnih podatkov zvišal za pet odstotkov in dosegel rekordno vrednost. Foto: Ferrari

Ameriški predsednik Donald Trump je naredil prve korake k delni odpravi finančnih regulacij, ki so bile sprejete za preprečitev prihodnjih finančnih kriz. Predvsem tako imenovani Dodd-Frankov zakon je že dolgo trn v peti republikancev, ki so prepričani, da zakon preveč omejuje finančno industrijo. Trump ga je označil za katastrofo, saj naj bi zakon ohromil delovanje bank. Ob prihodu v Belo hišo je zato hitro ukazal revizijo zakona. Novica je ob koncu tedna povzročila visoko rast delnic finančnih podjetij, kot sta Goldman Sachs (+4 %) in JPMorgan (3 %). Elitni indeks Dow Jones je pridobil 180 točk (0,94 %), kar je največ letos, njegova vrednost pa je spet nad 20 tisoč točkami. Na tedenski ravni je vseeno nekaj malega izgubil. Tehnološki Nasdaq je v petek postavil novo rekordno vrednost.

227 tisoč novih služb, brezposelnost 4,8-odstotna
Vlagatelji so se pozitivno odzvali tudi na sveže podatke z ameriškega trga dela. Januarja je bilo na novo odprtih neto 227 tisoč delovnih mest, kar je precej več od pričakovanih 175 tisoč. Stopnja brezposelnosti je vseeno minimalno porasla in znaša 4,8 odstotka. Trump si je že prilastil zasluge za nova delovna mesta, čeprav je šele v drugi polovici januarja prevzel oblast. Centralna banka Fed utegne močneje zaostrovati denarno politiko, čeprav je imelo poročilo ministrstva za delo tudi eno šibko točko: povprečna urna postavka se je (na letni ravni) zvišala le za tri cente (oziroma za 2,5 odstotka). "Rast plač je bila šibkejša od pričakovanj. Če je gospodarstvo tako odvisno od potrošnika, so plače zelo pomemben dejavnik," je komentiral eden izmed ameriških analitikov.

Višji pribitki na francoske obveznice
Evropske borze so zadnji teden izgubljale, frankfurtski DAX30 se je znižal za 1,4 odstotka. Med vzroki za slabše razpoloženje je tudi rast evra. Pri francoski banki Societe Generale so pogumno zapisali, da je dolar trenutno najbolj precenjena valuta na svetu. Poštena vrednost evra naj bi bila pri okoli 1,30 dolarja. Ko bo ECB-jeva politika postala zmernejša, bo to povzročilo visoko rast evra, kar bi se lahko zgodilo že maja po francoskih volitvah, če bo seveda Marine Le Pen v 2. krogu res poražena, kot kažejo trenutne projekcije, saj javnomnenjske raziskave dajejo prednost Emmanuelu Macronu. Politična negotovost ne vpliva le na tečaj evra, ampak tudi na vrednost francoskih državnih obveznic. Njihova donosnost do dospetja se je zadnji teden povzpela nad 1,10 odstotka, kar je najvišja raven po septembru 2015. Pribitek na primerljivo nemško obveznico se je povzpel do 0,64 odstotne točke, največ po januarju 2014.

Dow Jones (ZDA)

20.071 točk

Nasdaq (ZDA)

5.666
DAX30 (Frankfurt)11.651
Nikkei (Tokio)18.918
SBITOP

744

10-letne am. obvezn.donos: 2,49
EUR/USD

1,0785

EUR/CHF

1,07

bitcoin

1.031 USD

nafta brent56,80 USD
zlato

1.220 USD

euribor (6-mesečni)-0,244 %


V Nemčiji pozivi k ukinitvi programa QE
Veliko pozornosti je zadnji teden pritegnila tudi objava višje, 1,8-odstotne, inflacije v območju evra. V Nemčiji je bila inflacija že 1,9-odstotna, kar je največ po juliju 2013. Decembra je bila nemška rast cen na letni ravni 1,7-odstotna, prej pa je bila skoraj tri leta pod enim odstotkom. Rast inflacije - februarja naj bi bila že nad dvema odstotkoma - je spet sprožila debate o smiselnosti ECB-jeve politike kvantitativnega sproščanja (QE - quantitative easing). Predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest meni, da bi morali pri ECB-ju mesečno za 10 milijard zniževati vsoto, ki jo namenjajo odkupovanju obveznic. Z aprilom bo ECB mesečno odkupoval za 60 milijard evrov obveznic držav z evrom. Tudi številni preostali ekonomisti in politiki so prepričani, da bi moral Mario Draghi končati program QE, medtem ko Draghijevi privrženci trdijo, da je rast inflacije le posledica večjih podražitev energentov, osnovna inflacija pa ostaja pod enim odstotkom.
Nerealno pričakovati rast cen nafte do 65 dolarjev
Vsekakor so razmere za vse, ki imajo na banki vezano vlogo, za katero ne dobijo več niti polodstotne obresti na leto, neugodne. Inflacija se zvišuje, obresti ostajajo skoraj ničelne. Guverner Draghi, ki je ta teden obiskal Ljubljano, je varčevalce pozval k potrpežljivosti. Pravi, da so ničelne obresti nujni pogoj, da se gospodarstvo dokončno postavi na noge. Šele ko bo inflacija dlje časa v območju dveh odstotkov, lahko pričakujem preobrat v ECB-jevi politiki.

Končajmo z nafto. Ker je Trumpova administracija najavila nove sankcije proti Iranu, je cena brenta ob koncu tedna dosegla 57 dolarjev. Kljub dogovoru OPEC-a o znižanju proizvodnje pa ni realno pričakovati, da bo cena nafte v kratkem dosegla 65 dolarjev za 159-litrski sod, menijo analitiki pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA). OPEC se je novembra dogovoril, da bo proizvodnjo znižal za 1,2 milijona sodov dnevno, pridružile pa so se tudi nekatere nečlanice, predvsem Rusija, ki je po uradnih podatkih januarja proizvodnjo že oklestila za 100 tisoč sodov.