Zaskrbljeni pogledi na Wall Stretu: Indeks Dow Jones (24.954 točk) se je v torek znižal za skoraj dva odstotka in se spustil vse do 25.785 točk. Boeingove delnice so se pocenile za štiri odstotke, saj je Boeing največji ameriški izvoznik na kitajski trg. Tehnološki indeks Nasdaq, ki je letos do ponedeljka pridobil 22 odstotkov, se je spustil pod 8.000 točk. Foto: Reuters

Začelo se je v nedeljo. Trump je Pekingu napovedal višje carine na 200 milijard dolarjev kitajskih izdelkov, medtem ko bi bil za zdaj še neobdavčen kitajski uvoz v vrednosti 325 milijard lahko v kratkem obdavčen s 25-odstotnimi carinami. Delnice so v ponedeljek na Kitajskem padle za povprečno šest odstotkov, na Zahodu pa ni bilo tako kritično. Resda so indeksi v ZDA sprva kar občutno zanihali navzdol (tehnološki Nasdaq za dva odstotka), toda ob koncu ponedeljkovega trgovanja so bile izgube minimalne, saj je hitro prevladovala ocena, da je Trumpova poteza le del pogajalske taktike in da bo kitajska delegacija na čelu s podpremierjem kljub neprijaznemu Trumpovemu tvitu jutri vendarle prispela v Washington. Skratka, vlagatelji so kljub vsemu pričakovali pozitiven razplet pogajanj med ZDA in Kitajsko. Toda zvečer je sledila nova hladna prha, saj je ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer razkril, da bodo v petek res začele veljati višje carine za kitajski izvoz v ZDA.

Ferrarijeve delnice so v nasprotju s celotnim trgom včeraj pospešile za skoraj štiri odstotke in se podražile na 123 evrov. Italijanski proizvajalec prestižnih avtomobilov je v prvem četrtletju dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) povečal za 14 odstotkov, na 311 milijonov evrov, kar je bolje od pričakovanj. Predvsem na Kitajskem, v Hongkongu in v Tajvanu je bilo prodanih več Ferrarijevih modelov .Foto: Ferrari

Dow Jones padel za več kot 500 točk
V torek so se posledično delniški indeksi spet pogreznili v negativno območje, tako v Evropi kot v ZDA so bile izgube ene najvišjih letos. Vseevropski STOXX 600 je imel z 1,4 odstotka minusa najslabši dan v treh mesecih. Predvsem bančne delnice so občutno padle. Podobno je bilo v New Yorku. Dow Jones je zdrsnil za skoraj 500 točk (največ po začetku januarja) in pogledal pod 26 tisoč točk. Prejšnji teden sta bila newyorška indeksa S & P 500 in Nasdaq še rekordno visoko, oba sta od začetka leta poskočila za okrog 20 odstotkov. Glavno gibalo letošnje rasti so bila prav pričakovanja, da se bodo ZDA in Kitajska izognile trgovinski vojni, kar pa je zdaj spet na kocki. Če je ta teden na finančnih trgih opaziti beg iz tveganih naložb, pa varno pribežališče predstavljajo obveznice in zlato. Donosnost nemške desetletne obveznice je tako spet zdrsnila v negativno območje, medtem ko je bilo treba včeraj za 31,1-gramsko unčo zlata plačati okrog 1.285 dolarjev.

Kriptovalute, torek ob 21.00tedenska spremembavrednost (v USD)
bitcoin+10,5 %5.900
ether+7,39 %172
XRP-2,59 %0,30
bitcoin cash+10,8 %287
litecoin+2,55 %75,3
EOS+3,03 %4,89
Čeprav ima 95 let, finančni svet še vedno pozorno prisluhne besedam Charlieja Mungerja. Podpredsednik finančnega holdinga Berkshire Hathaway Charlie je opozoril, da ameriški in evropski voditelji ne smejo zahtevati od centralnih bank, naj znižujejo obrestno mero. Predvsem Trump je v zadnjem letih v tvitih pogosto pozval Fed, naj ne zvišuje obrestnih mer. "Bojim se demokratične družbe z idejo, da tiskanje denarja rešuje vse probleme. Če je tega preveč, se konča tako kot se je v Venezueli," je Munger kot svarilni zgled navedel državo, ki je sredi najhujše gospodarske in človekoljubne krize.Foto: Reuters

Bitcoin na svežem letošnjem vrhu
Evro je zaradi slabih evropskih makroekonomskih napovedi zdrsnil pod 1,117 dolarja. Evropska komisija je oceno gospodarske rasti evrskega območja za letošnje leto znižala na 1,2 odstotka, potem ko je že februarja opravila veliko "revizijo navzdol" (z 1,9 na 1,3 odstotka). Najbolj ranljiva je Italija, ki ji v Bruslju za letos napovedujejo le 0,1-odstotno gospodarsko rast in 2,5-odstotni proračunski primanjkljaj. Ta naj bi se naslednje leto povzpel na 3,5 odstotka BDP-ja, dolg pa na 135,2 odstotka BDP-ja. Komisija letos Sloveniji napoveduje 3,1-odstotno rast. Kriptovaluta bitcoin še naprej pridobiva, letos se je cena povzpela za 50 odstotkov, včeraj je bilo treba na nekaterih menjalnicah za bitcoin plačati 6000 dolarjev, kar je največ v zadnje pol leta. Vedno več pomembnih institucij priznava bitcoin, tudi finančna družba Fidelity Investments je napovedala, da bo v nekaj tednih svojim strankam ponujala trgovanje z bitcoini. Tudi preostali kriptokovanci v zadnjem obdobju pridobivajo, skupna vrednost vseh kriptovalut pa znaša skoraj 190 milijard dolarjev.

Nafta brent pod 70 dolarji
Cene nafte, ki so letos poskočile za okrog 40 odstotkov, so se včeraj znižale za okrog dva odstotka, razlog pa je isti kot pri delnicah: odločitev ZDA, da dodatno ocarinijo kitajski izvoz. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati manj kot 69,43 dolarja, kar pomeni enomesečno dno. Na ponudbeni strani je naftni trg še vedno pod vplivom ameriških sankcij proti Iranu oziroma dodatnega zaostrovanja razmer, potem ko so ZDA v ponedeljek na Bližnji vzhod poslale bojno skupino z letalonosilko Abrahama Lincolna, da bi posvarile Iran, Teheran pa je zagrozil, da bo v odgovor na ameriške sankcije zaprl Hormuško ožino, eno najpomembnejših ladijskih poti na svetu. Ameriške sankcije so povzročile da se je iranski izvoz nafte v zadnjem letu prepolovil in znaša manj kot milijon 159-litrskih sodov dnevno, številka pa bi se lahko še ta mesec znižala na vsega pol milijona 159-litrskih sodov. Mimogrede, največji proizvajalec nafte so letos postale ZDA, kjer jih načrpajo 12,3 milijona dnevno, sledita pa Rusija in Savdska Arabija.

Egon Zakrajšek: Vsaj 50-odstotna verjetnost za recesijo