Čeprav je ameriška centralna banka marca zvišala obrestno mero za četrt odstotne točke in je pričakovati, da bo letos to storila vsaj še dvakrat, so se bikovska gibanja na borzah nadaljevala tudi v prvih treh letošnjih mesecih, nekaj nervoze, ki je bila opazna predvsem prejšnja dva tedna (Dow Jones je prvič po letu 2011 nanizal osem zaporednih negativnih dni), pa se je hitro razblinilo. Četrtletje je minilo brez pretresov. Indeks S&P 500 je samo dvakrat dan končal z več kot enoodstotno spremembo, kar se ni zgodilo od leta 1972. Vlagatelji verjamejo, da bo Trumpova politika na gospodarstvo vplivala pozitivno, čeprav bo treba na rezultate počakati nekoliko dlje. V prvem četrtletju je visoka rast uspela zlasti tehnološkim delnicam. Indeks Nasdaq je namreč porasel za dobrih dvanajst odstotkov, kar je največja četrtletna rast po letu 2013.

Nemški podjetniki dobro razpoloženi
"Trump-Rally", kot označujejo rast delnic po ameriških volitvah, je zaslužen tudi za rast delnic na evropskih parketih, kjer je dal delnicam vetra v jadra tudi razplet nizozemskih volitev. Frankfurtski indeks DAX30 je letos za dobrih sedem odstotkov "nad gladino". Podjetja optimistično zrejo v prihodnost. Nemški konjunkturni indeks Ifo, ki meri razpoloženje domačih podjetnikov, je marca s 111,1 porasel na 112,3 točke, kar je presenetilo analitike, ki so se čudili, kako je kar naenkrat usahnil strah pred brexitom, Trumpom in razpletom francoskih volitev. Eden od strategov pri Goldman Sachsu sicer meni, da Marine Le Pen, ki se jo finančni trgi bojijo, vendarle lahko postane francoska predsednica, pri čemer opozarja, da je kar 42 odstotkov volivcev na vprašanje, koga bi volili v drugem krogu, če bi bi bil njihov kandidat poražen v prvem krogu, odgovorilo "ne vem".

Marca v evrskem območju 1,5-odstotna rast cen
Napovedi, da bo v evrskem območju marca inflacija zaradi padca cen nafte precej nižja kot februarja, so se uresničile. Še več, 1,5-odstotna inflacija je celo nižja od vseh napovedi. Ker se je s tem zmanjšala verjetnost, da bi Evropska centralna banka že letos začela zaostrovati denarno politiko, je bil evro konec tedna pod pritiskom in je zdrsnil precej pod 1,07 dolarja, potem ko je bil še na začetku tedna nad 1,09 dolarja, kar je bil letošnji vrh. Dolarju je tako na tedenski ravni uspel najboljši izkupiček v zadnjih sedmih tednih, saj se je v primerjavi s košarico valut podražil za približno odstotek, ni pa se mogel izogniti minusu na četrtletni ravni. V primerjavi z začetkom leta, ko je bil na 14-letnem vrhu, je namreč njegova vrednost zdrsnila za 1,7 odstotka. V petek je bila zlasti opazna rast dolarja v primerjavi z južnoafriškim random, potem ko je predsednik Jacob Zuma zamenjal finančnega ministra Pravina Gordhana.
Optimistična napoved: nafta še letos do 70 dolarjev
Cena zlata je trenutno pri 1.250 dolarjih (pri preboju 200-dnevnega drsečega povprečja ima kar nekaj težav), kar pomeni, da je v prvem četrtletju porasla za zavidljivih osem odstotkov. Drugačna zgodba je bila pri nafti. Ameriška lahka nafta kotira pri 50,80 dolarja, s čimer je šest odstotkov nižje kot na začetku leta. Analitik Pierre Andurand, ki ima med naftnimi trgovci velik ugled, meni, da bo do konca leta nafta dosegla okrog 70 dolarjev. Ker je sredi prejšnjega desetletja, ko je nafta hitela proti rekordnim 150 dolarjem (julija 2008), Andurand z medvedjimi napovedmi zadel v polno (nekaj mesec pozneje je zaradi finančne krize nafta zgrmela na 30 dolarjev), je njegovo mnenje toliko odmevnejše. Prepričan je, da se bo trg, ki je trenutno še vedno v znamenju presežne ponudbe, kmalu uravnovesil, saj bo Opec dogovor o znižanju proizvodnje najbrž podaljšal tudi v drugo polletje 2017.
Pretovornina bo močno zmanjšala dobiček Luke Koper
Ljubljanska borza je letos med najdonosnejšimi na svetu, saj se je SBITOP letos povzpel že za osem odstotkov. "Izkupiček" bi bil še boljši, če ne bi domači delniški trg ravno ta teden doživel največji tedenski padec letos. SBITOP (774 točk) se je znižal za dobra dva odstotka, najbolj, za skoraj sedem odstotkov (na 29 evrov), pa so se pocenile Lukine delnice, saj je pri predlogu zakona o gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, ki ga je ta teden potrdila vlada, med viri za odplačevanje posojil med drugim predvidena taksa na pretovor v Luki Koper. Tečaj Krkinih delnic je zadnji teden zdrsnil za 1,6 odstotka, na 52,15 evra. Vodstvo novomeškega podjetja predlaga dividendo v višini 2,75 evra bruto na delnico, kar je 10 centov več kot lani. Dividendna donosnost bi pri zdajšnjem tečaju znašala 5,3 odstotka. Skupščina delničarjev bo predvidoma 6. julija.