"Čeprav ECB z maksimalno močjo dovaja svež denar v finančni sistem, ima lahko to vedno manjši pozitivni učinek, tako v določenem trenutku velja zakon o padajočem mejnem donosu," je Mersch med sobotnim govorom v Cernobbiu v Italiji z enim izmed temeljev mikroekonomske teorije razložil, zakaj mešanica negativnih depozitivnih obrestnih mer in kvantitativnega sproščanja ne daje pravih rezultatov, ampak zgolj povečuje določena tveganja. Kaj torej sploh še preostane ECB-ju? Guverner Mario Draghi je na marčevski seji kot zanimivo označil idejo helikopterskega denarja (po tej teoriji naj bi centralna banka denar nepovratno razdelila med državljane, ti pa bi ga morali zapraviti), vendar je zlasti iz Nemčije za zdaj preveč nasprotnikov. Kritiki menijo, da bi šlo za precedens, ki dolgoročno ne bi pomagal, ampak le ustvaril iluzijo, da lahko centralne banke z nebrzdanim tiskanjem denarja rešujejo težave.

Rast donosnosti določenih obveznic
Da politika kvantitativnega sproščanja ne daje želenih rezultatov, je zadnje dni precej očitno tudi na obvezniških trgih, saj se je premija obveznic z obrobja Evrope v primerjavi z nemško obveznico povečala. Medtem ko se donosnost francoske, nizozemske in še posebej nemške obveznice nenehno znižuje (lastnik nemške desetletne obveznice se mora zadovoljiti samo še z 0,1-odstotnim letnim donosom), pa je z aprilom (in to čeprav je Evropska centralna banka mesečno vsoto, ki jo namenja odkupovanju obveznic, s 60 zvišala na 80 milijard evrov), začela naraščati donosnost italijanske, španske in portugalske obveznice. "Očitno nekaj ne gre po načrtih," je komentiral eden izmed analitikov banke Commerzbank, ki vzrok za višje donose določenih obveznic vidi v zvišanju posojilnega tveganja. Mimogrede, zahtevana donosnost slovenske državne 10-letne obveznice z dospetjem v marcu 2026 je 1,36-odstotna.

V ZDA napovedujejo osemodstotni padec dobičkov
Strahovi, da so centralne banke postale precej nemočne, so letos vplivali tudi na negativno razpoloženje delniških trgov, k čemur je treba prišteti še ugibanja, kako pogumno bo ameriški Fed letos višal obresti. Newyorška delniška indeksa Dow Jones in S & P 500 sta se v zadnjem tednu znižala za 1,2 odstotka, kar je največji tedenski padec v zadnjih dveh mesecih. Pozornost vlagateljev bo zdaj vedno bolj usmerjena k objavam četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij. Analitiki napovedujejo, da bodo dobički tretje četrtletje zapored nazadovali, tokrat v povprečju za skoraj osem odstotkov. To ni ravno dobra napoved za delniške trge, res pa je, da bi ob takšnih napovedih kakšna pozitivna presenečenja hitro lahko prinesla večjo rast delnic. Tradicionalno bo prvi svoje bilance predstavil proizvajalec aluminija Alcoa, in sicer že v ponedeljek.

Denar na bankah ne prinaša obresti
V naslednjem tednu bodo rezultate objavile tudi številne velike banke (JP Morgan, Bank of America, Wells Fargo in Citigroup), vlagatelji pa bodo z zanimanjem spremljali, kako močno so izpostavljene do energetskega sektorja. Kakšno negativno presenečenje ni izključeno. Pričakovanja so nizka, črnogledost se letos kaže tudi v cenah delnic. Finančni sektor, ki v povprečju kotira le pri 12,8-kratniku ocenjenega dobička za naslednjih 12 mesecev (celotni trg ima P/E 16,7), je letos izgubil osem odstotkov, kar je največ med vsemi sektorji v indeksu S & P. Banke so v okolju nizkih oziroma negativnih obrestnih mer na veliki preizkušnji, podobno tudi varčevalci. Raziskava med 800 nemškimi bankami in hranilnicami je pokazala, da kar 96 ustanov za vloge obresti ne ponuja na vpogled. Pred dvema letoma sta bili takšni banki le dve.

Naftni špekulantje so jih dobili po prstih
V petek objavljeno poročilo agencije S & P kaže, da je bilo letos v prvih treh mesecih po vsem svetu največ stečajev podjetij v prvem četrtletju po letu 2009, ko je bila dolžniška kriza na vrhuncu. Predvsem naftna in energetska podjetja so se (za)dušila pod bremenom dolgov in nižjih prihodkov zaradi nizkih cen nafte. Moody's je medtem trem velikim naftnim podjetjem znižal bonitetno oceno: Chevronu in Royal Dutch Shellu za eno stopnjo, Totalu za dve. Chevron je napovedal, da bo zaradi visokega dolga vsaj še dve leti ustvarjal negativni denarni tok. Na srečo naftnih podjetij se cena nafte pobira, in to čeprav so se med špekulanti do torka močno okrepile kratke pozicije, s katerimi so stavili na padec nafte. Tokrat so se ušteli. Lahka nafta je od torka do petka predvsem zaradi nižjih ameriških zalog nafte poskočila za deset odstotkov in teden končala tik pod 40 dolarji. Tedenski pribitek je bil osemodstoten.

Lepa dividenda Zavarovalnice Triglav
Indeks SBI TOP (723 točk) se v zadnjem tednu ni premaknil oziroma je pridobil pičlih 0,07 odstotka. Med blue chipi so se najbolje odrezale delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za 1,32 odstotka na 27,35 evra. Delničarji si lahko obetajo 2,50 evra bruto na delnico. "Predlagajo enako dividendo kot lani, kar v praksi pomeni zelo visoko izplačilo dobička: skladno s predlogom bo za dividende izplačanih 64 odstotkov čistega dobička skupine Triglav za leto 2015 oz. 87 odstotkov bilančnega dobička Zavarovalnice Triglav za leto 2015. Letošnja dividenda je zelo visoka," je za STA povedal Marko Pavlović (GBD). Kot glavno težavo Zavarovalnice Triglav je izpostavil, "da je lanski dobiček napihnjen z odličnim delom na naložbenem delu, ki dolgoročno ni vzdržen". Opozoril je tudi, da je letošnji dobiček rekorden zato, ker ni bilo večjega škodnega dogodka. Lanski dobiček bo letos tako zelo težko ponoviti.