V prejšnjem mesecu je newyorški delniški indeks S&P 500 izgubil 6,6 odstotka. Borzni pregovor pravi, da je maja smiselno prodati delnice in se na trg vrniti jeseni ("Sell in May and go away”). Od leta 1950 je indeks S&P 500 v povprečju od maja do oktobra pridobil 1,4 odstotka, v obdobju med novembrom in aprilom pa kar 7,1 odstotka. Foto: Reuters

Vlagatelji želijo varnost za vsako ceno, tudi če se vnaprej sprijaznijo z izgubo. Donosnost nemške obveznice je v vse bolj negativnem območju in znaša –0,215 odstotka. Kupci obveznic so torej Nemčiji pripravljeni plačati, da ji lahko posodijo denar. Pri primerljivi slovenski obveznici je donosnost prvič v zgodovini zdrsnila pod polovico odstotka. V ZDA je opaziti podobna gibanja. V ponedeljek je 10-letna obveznica prinašala 2,06-odstotno donosnost, še na začetku maja pa je bila 2,55-odstotna. Pri banki JP Morgan Chase napovedujejo, da bo konec leta donosnost le še 1,75-odstotna. Ameriška centralna banka namreč spreminja svojo paradigmo, številni analitiki napovedujejo, da bo letos dvakrat znižala obrestno mero. To so povsem drugačna pričakovanja, kot so jih imeli finančni trgi konec lanskega leta.

Prejšnji teden je Wall Street (po Trumpovi napovedi, da bo proti Mehiki uvedel najprej petodstotne carine, pozneje pa še višje, če ne bo ustavila nezakonitega priseljevanja v ZDA) zdrsnil za 2,6 odstotka, merjeno z indeksom S&P 500. V celotnem maju je S&P nazadoval za 6,6 odstotka. Gre za najslabši maj od leta 2010. Foto: Reuters

Bullard in Powell napovedala ukrepe
Tudi iz uradnih krogov že prihajajo namigi, da bo treba zaradi trgovinskih nesoglasij in upočasnjevanja gospodarske rasti ukrepati. Predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je povedal, da obstajajo tveganja za precej nižjo gospodarsko rast od napovedi, in postal prvi Fedov uradnik, ki je javno spregovoril o tem, da se mora centralna banka odzvati na zaostreno dogajanje v svetu. Včeraj mu je sledil sam guverner Feda Jerome Powell, ki je namignil, da je Fed pripravljen na vodenje ohlapnejše denarne politike. Naslednji sestanek Feda bo 18. junija, vendar poznavalci predvidevajo, da bo obrestna mera Fed funds takrat še ostala v razponu med 2,25 in 2,50 odstotka. Mimogrede, avstralska centralna banka je v torek prvič v zadnjih treh letih znižala obrestno mero (na 1,25 odstotka), saj je gospodarska rast v deželi tam spodaj, ki že od začetka 90. let ne pozna recesije, najnižja v zadnjem desetletju.

Kriptovalute, 5. 6., ob 7.00tedenska spremembatečaj (v dolarjih)
bitcoin-9,42 %7.780
ether-9,30 %241
XRP-8,14 %0,398
bitcoin cash-10,14 %387
litecoin-9,37 %102
EOS-19,7 %6,28

Na Wall Streetu v torek druga največja letošnja rast
Tudi na delniških trgih je dogajanje negotovo, čeprav je bil včeraj opazen silovit odboj – v New Yorku so se indeksi zvišali za dobra dva odstotka (Dow Jones: 25.332 točk) in uživali drugi najboljši dan letos, potem ko je Powell obljubil, da se bo Fed odzval na nižjo gospodarsko rast. Maja so sicer delniški indeksi doživeli resne padce, širši indeks S&P je zdrsnil za 6,6 odstotka, kar se v maju ni zgodilo od leta 2010. Vzrok? Trump je zvišal carine za kitajsko in nato še mehiško blago ter napovedal ukrepe zoper telekomunikacijskega velikana Huaweia. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je bil v ponedeljek že v območje popravka, saj je bil od aprilskega vrha oddaljen več kot deset odstotkov. Zaradi ofenzive Washingtona proti tehnološkim velikanom, so bile v ponedeljek na udaru predvsem delnice Alphabeta (padle so za dobrih šest odstotkov, saj pravosodno ministrstvo pripravlja protimonopolno preiskavo zoper Google), Facebooka, Appla in Amazona.

Cena severnomorske nafte brent se je včeraj spustila na dobrih 60 dolarjev za 159-litrski sod, v drugem delu dneva pa se povzpela nad 62 dolarjev. Foto: Reuters

Nafta 20 odstotkov od aprilskega vrha
Cene nafte so maja najbolj padle po novembru, v juniju pa za zdaj še niso okrevale. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba včeraj dopoldne plačati dobrih 60 dolarjev, popoldne pa se je cena zvišala na 62 dolarjev. Nižja gospodarska dejavnost bo vplivala tudi na povpraševanje po nafti, res pa je, da bo kartel Opec v navezi z Rusijo ostal na preži in naj bi konec meseca na sestanku podaljšal dogovor o znižanju proizvodnih kvot, ki velja od začetka leta. Kakor koli, cene nafte so bile včeraj že 20 odstotkov pod aprilskim vrhom. Delno k temu prispeva tudi vse večja ameriška proizvodnja črnega zlata. Konec maja so ZDA dnevno načrpale 12,3 milijona sodov nafte, kar je precej več od Rusije (11,1 milijona) in Savdske Arabije (9,65).