Namen novih pravil je med drugim tudi olajšati delavcem, da svoje družine pripeljejo v Nemčijo in pridobijo status stalnega prebivališča. Foto: Reuters
Namen novih pravil je med drugim tudi olajšati delavcem, da svoje družine pripeljejo v Nemčijo in pridobijo status stalnega prebivališča. Foto: Reuters

"Zagotavljanje kvalificirane delovne sile je ena najpomembnejših nalog Nemčije na področju gospodarstva v prihodnjih desetletjih," je dejal nemški minister za delo Hubertus Heil.

Zato se je vlada v Berlinu odločila ukrepati in je pripravila reformo o priseljevanju in poklicnem usposabljanju, ki vključuje več predlogov zakonov, eden od njih je predlog zakona o priseljevanju, njegov cilj pa je reševanje ključnih ovir za prihod priseljencev v Nemčijo, posebej tistih zunaj Evropske unije.

V predlogu zakona o priseljevanju piše, da bi lahko na račun novih pravil Nemčija iz kadrovskega bazena zunaj EU-ja privabila 60.000 delavcev letno.

Tujci naj bi imeli pri tem na voljo za prihod v državo tri načine: visokošolsko ali univerzitetno diplomo, priznano v Nemčiji, in pogodbo o zaposlitvi; minimalno dve leti delovnih izkušenj v relevantnem sektorju in diplomo ali ustrezno poklicno usposabljanje ter t. i. karto priložnosti, ki bo temeljila na točkovanju na področjih jezika, izkušenj, starosti in obstoječih povezav z Nemčijo. Skladno s to karto bi imeli tujci leto dni časa, da si najdejo delo, za preživljanje naj bi lahko v tem času opravljali občasna dela in poskusno delo.

Dobrodošli vsi, ki lahko pripomorejo h gospodarskemu razvoju

"Predlog zakona vključuje številne inovativne in razumljive ideje, ne seže pa dovolj daleč, da bi resnično naslovil problem, s katerim se spopadamo," je predstavljeno reformo za agencijo Reuters komentiral strokovnjak za migracije Herbert Brücker. Zahteve za karto so po njegovi oceni preveč kompleksne za izdajo začasne delovne vize.

Vlada se je ob tem odločila podaljšati predpise za iskalce zaposlitve iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Albanije, ki bi sicer prenehali veljati konec leta. Nemčija si obeta, da bo na ta način iz teh držav angažirala 50.000 delavcev, medtem ko jih je doslej lahko 25.000.

To potezo je Brücker pozdravil, saj da je stopnja zaposlenosti med temi priseljenci po treh do petih letih od prihoda v Nemčiji med 97- in 98-odstotna.

"Z reformo postavljamo temelj za novo migracijsko politiko. Dobrodošel je vsakdo, ki lahko kot kvalificiran delavec prispeva h gospodarskemu uspehu države," je potrditev reforme na vladi na družbenem omrežju Twitter pospremil nemški finančni minister Christian Lindner.

Reforma sicer vključuje tudi predlog zakona o izobraževanju, ki bi sicer že zaposlenim omogočil plačano poklicno usposabljanje. Nemška zvezna agencija za delo bi delodajalcem za plače teh oseb v času usposabljanja prispevala 67 odstotkov njihove neto plače.