Kot je znano, je zaradi epidemije novega koronavirusa in njegovih posledic z intervencijskim zakonom država konec marca omogočila enoletni odlog plačevanja posojilnih obveznosti, država pa jamči za obveznosti posojilojemalcev.

Banke informacije o številu prošenj za odlog plačil sicer poročajo Banki Sloveniji, konkretnih podatkov pa ne razkrivajo. V prvem četrtletju velikega upada posojilne aktivnosti niso zaznale, slika bo v nadaljevanju odvisna od številnih dejavnikov, napovedujejo.

"V zadnjih tednih je po pričakovanjih izredno povečano povpraševanje po odlogih plačevanja obveznosti v prizadetih panogah, opažamo tudi povečano povpraševanje po likvidnostnih posojilih," so povedali v Sparkasse. Na drugi strani se srečujejo z začasnim umikom nekaterih vlog pri naložbenem povpraševanju. "Za tekoče četrtletje ocenjujemo, da je upad naložbenega financiranja približno polovičen," so dodali. V Deželni banki Slovenije so povzeli, da se številke tako pri poslovnih kot fizičnih osebah vsak dan spreminjajo. "Za odlog se zanima veliko posojilojemalcev, popolno izpolnjenih vlog pa je veliko manj," so opozorili. Vloge po njihovih navedbah obravnavajo individualno, pri posojilih pa niso posebej poudarili nobene vrste, saj gre za vsa posojila iz njihove ponudbe.

Intesa Sanpaolo: Glavnina vlog v naslednjih tednih

Da imajo od sprejetja intervencijskega zakona konec marca več povpraševanja po tem ukrepu, so potrdili tudi v Intesi Sanpaolo. "Glavnino vlog pričakujemo v naslednjih tednih," so napovedali. V SKB banki vloge vse od konca marca prejemajo dnevno in jih sproti ustrezno obravnavajo.

V Gorenjski banki ažurno spremljajo in obravnavajo prošnje tako na področju fizičnih kot pravnih oseb. "V banki smo z odobritvijo odloga plačil posojila pomagali več kot 100 pravnim osebam," so povzeli. Kot so opisali, vsako prošnjo za odlog plačila posojila obravnavajo individualno in s strankami poiščejo najboljšo možno rešitev. "Fizičnim osebam ne zaračunavamo stroškov odloga odplačila obveznosti," so poudarili.

V NLB-ju ocenjujejo, da bo ukrep odloga posojilnih obveznosti izkoristilo precej podjetij. "To potrjuje večje število oddanih vlog, ki se še povečuje, a ostaja v okviru pričakovanj," so povzeli. Kot so opisali, se njihove ekipe trudijo, da ustrezno prilagodijo odplačilne načrte. Postopek oddaje vloge je preprost, lahko se oddajo prek spleta. Tudi zanimanje fizičnih oseb za odlog je po njihovih besedah precejšnje. Te so lahko izpolnile preliminarno povpraševanje za moratorij. "Število vlog narašča iz dneva v dan, bomo pa vse vloge obravnavali v čim krajšem možnem času in v skladu z zakonom. V NLB-ju smo sklenili, da stroškov odobritve moratorija ne bomo zaračunavali," so povedali.

NLB: Po odlogu posojil povprašujejo predvsem podjetja s področja turizma

"Podjetja se trenutno spopadajo predvsem z likvidnostnimi težavami," so poudarili. "Število prošenj za nova likvidnostna sredstva se je zelo povečalo, smo jih pa veliko večino uspešno realizirali in s tem vsaj delno pomagali številnim našim strankam pri absorpciji likvidnostnega šoka. Vsaki naši stranki se individualno posvetimo in poskušamo poiskati ustrezne rešitve," so zagotovili. Po odlogu plačila povprašujejo vse vrste podjetij in samostojnih podjetnikov. Veliko vlog prihaja s področja turizma, pa tudi iz storitvenih dejavnosti. "Ker se število vlog fizičnih oseb stalno spreminja, je za zdaj prezgodaj za oceno, katerih je več, saj posebne evidence, ali gre za stanovanjska in potrošniška posojila, ne vodimo," so opisali.

Vpliv sklepa BS-ja o omejitvi kreditiranja se že pozna

V NLB-ju so ob tem opozorili, da so občuten padec prodaje posojil zaznali že po tem, ko je Banka Slovenije novembra lani sprejela makrobonitetni sklep o omejitvah kreditiranja prebivalstva. "Posledice omejitve kreditiranja so realno stanje, s katerim se banke srečujemo, saj precejšen delež prebivalstva po uvedbi tega sklepa pri bankah sploh ne more več najeti posojila," so ponovili svoje stališče.

"V prvem četrtletju smo v primerjavi z istim obdobjem lani zaznali upad povpraševanja za več kot 20 odstotkov tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih posojilih," pa so pojasnili v banki Sparkasse. Tudi oni so zmanjšanje pripisali predvsem ukrepom centralne banke. Po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje pravnih oseb: "V primerjavi z istim obdobjem lani je realizacija višja za dobrih 30 odstotkov."

V Deželni banki Slovenije so medtem ugotovili , da je bila dinamika popolnoma primerljiva z dinamiko v preteklih obdobjih. Napovedi za naprej pa so težke, a posledice epidemije bo čutiti na posojilni aktivnosti tako pravnih kot fizičnih oseb. "Opažamo nekolikšen upad posojilne aktivnosti tako pri pravnih kot pri fizičnih osebah, vendar je prezgodaj, da bi poročali o rezultatih tekočega četrtletja," pa so povedali v SKB-ju.