To je glavni izsledek poročila nevladne organizacije Oxfam, ki ga je predstavila pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer se tradicionalno zbere politična in gospodarska elita.

V poročilu Oxfama še piše, da se bodo razlike med bogatimi in revnimi verjetno še povečevale in da bo svet v prihodnjih desetih letih dobil prvega bilijonarja. Obenem so opozorili, da revščina po svetu ob trenutnem razvoju dogodkov ne bo izkoreninjena še najmanj 229 let. Poudarili so tudi veliko povečanje neenakosti od pandemije covida-19, saj so danes milijarderji po svetu bogatejši za tri bilijone evrov (bilijon je tisoč milijard) v primerjavi z letom 2020, njihovo premoženje pa se je povečalo trikrat hitreje od stopnje inflacije.

Poročilo z naslovom Inequality Inc. še ugotavlja, da je v sedmih od desetih največjih svetovnih korporacij izvršni direktor ali glavni delničar že milijarder, kljub stagnaciji življenjskega standarda milijonov delavcev po vsem svetu.

V 52 državah so se plače realno znižale

Med pet najbogatejših ljudi na svetu sodijo Elon Musk, Bernard Arnault, Jeff Bezos, Larry Ellison in Mark Zuckerberg. Po podatkih raziskovalne družbe Wealth X se je njihovo skupno premoženje povečalo za 420 milijard evrov oziroma za 114 odstotkov. Skupno premoženje najrevnejše 4,77 milijarde ljudi, ki predstavljajo 60 odsotkov svetovnega prebivalstva, pa se je realno zmanjšalo za 0,2 odstotka, poroča Guardian.

"Ljudje po vsem svetu delajo vse več in vse dlje, pogosto za slabo plačo in v negotovih in nevarnih razmerah. V 52 državah sveta so se povprečne realne plače znižale skoraj 800 milijonom delavcev. Ti delavci so v zadnjih dveh letih skupaj izgubili 1,3 bilijona evrov, kar pomeni 25 dni izgubljenih plač za vsakega delavca," še piše v poročilu.

Pozivi k uvedbi davka na premoženje

Poleg tega je 148 največjih svetovnih podjetij od januarja do do junija lani skupaj ustvarilo 1,8 bilijona dolarjev čistega dobička, kar je 52-odstotni skok v primerjavi s povprečnim čistim dobičkom v obdobju 2018-2020. Poročilo je zato pozvalo k uvedbi davka na premoženje, ki bi vzpostavil ravnovesje med delavci ter superpremožnimi direktorji šefi in lastniki podjetij, in navedlo, da bi takšen davek samo v Združenem kraljestvu vsako leto prinesel 22 milijard funtov v državno blagajno, če bi se uporabljala 1- do 2-odstotna stopnja na neto premoženje nad 10 milijonov funtov.

Pri Oxfamu so še opozorili, da je Ginijev indeks, ki meri neenakost, pokazal, da je dohodkovna neenakost po svetu zdaj primerljiva z neenakostjo v Južni Afriki. Ta država velja za državo z največjo neenakostjo na svetu.

En odstotek najbogatejših na svetu ima v lasti 59 odstotkov vseh svetovnih finančnih sredstev, vključno z delnicami, deleži in obveznicami ter deleži v zasebnih podjetjih.

"Ta prepad ni neizogiben"

"Svet si ne more privoščiti še enega desetletja delitev. Skrajna revščina v najrevnejših državah je še vedno večja, kot je bila pred pandemijo, vendar se majhno število superbogatašev kljub temu trudi, da bi v naslednjih desetih letih postali prvi bilijonarji na svetu. Ta vedno večji prepad med bogatimi in preostalimi ni naključen, niti ni neizogiben. Vlade po vsem svetu sprejemajo premišljene politične odločitve, ki omogočajo in spodbujajo to izkrivljeno koncentracijo bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi živi v revščini," je opozorila Aleema Shivji, izvršna direktorica organizacije Oxfam.