Slovenski BDP je v 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal 57,038 milijarde evrov. V primerjavi z 2021 je bil v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije, večji za 9,1 odstotka, realno, torej ob izločitvi vpliva rasti cen, pa za omenjenih 2,5 odstotka. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih napovedi, ki so predvidevale 5,4-odstotno rast, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021.

Proizvodnja je realno zrasla za 3,7 odstotka, vmesna poraba pa za 4,8 odstotka, so pojasnili na statističnem uradu. K povečanju obsega BDP-ja so po navedbah statistikov največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,6 odstotne točke) ter gostinstvo (0,6 odstotne točke). Pri gostinstvu je šlo še vedno za učinek pokoronskega okrevanja, saj je ta panoga šele lani dosegla oz. za štiri odstotke presegla obseg dodane vrednosti pred pandemijo covida-19.

Po 0,4 odstotne točke so k rasti obsega BDP-ja prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dodale 0,3 odstotne točke, promet in skladiščenje pa 0,2 odstotne točke. Negativno pa so na spremembo obsega BDP-ja v največji meri vplivale predelovalne dejavnosti (-0,7 odstotne točke), sledili sta trgovina (-0,6 odstotne točke) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,2 odstotne točke).

Sorodna novica Inflacija v evrskem območju avgusta nespremenjena pri 5,3 odstotka

Na izdatkovni strani BDP-ja so statistiki lani zaznali zmerno rast obsega končne porabe gospodinjstev (za 3,3 odstotka), končna poraba države pa se je realno zmanjšala za 0,5 odstotka. Zaloge so se povečale za 1,515 milijarde evrov in s tem k rasti obsega BDP-ja prispevale eno odstotno točko. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,5 odstotka.

V zunanji trgovini je uvoz blaga in storitev tako kot leto pred tem še vedno realno rasel izraziteje (9,0 odstotka) kot izvoz (7,2 odstotka). Saldo zunanje menjave je bil kljub temu še vedno pozitiven in je dosegel 1,29 milijarde evrov. Je bilo pa to najmanj v zadnjih desetih letih.

Pogoji menjave so se drugo leto zapored poslabšali, so se pa medtem letos že izboljšali.
Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,6 odstotka, število samozaposlenih pa za 4,2 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,082 milijona oseb in je bila najvišja v celotni časovni seriji merjenja te statistike. Od tega je bilo zaposlenih 80,6 odstotka, samozaposlenih pa 19,4 odstotka.

Prvotna ocena o lanski gospodarski rasti iz februarja je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov, zdaj pa so statistiki upoštevali tudi vmes pridobljene agregatne letne podatke.

Tokrat je revizija ocene gospodarske rasti, kot so pojasnili na statističnem uradu, večja kot v predhodnih letih, k temu pa so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na t. i. enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na dvojni deflaciji, saj obsega podrobnejše komponente dodane vrednosti. Gre sicer za prvo letno oceno rasti za lani, naslednja revizija čez eno leto bo po napovedih statističnega urada obsežnejša. Letna ocena rasti BDP-ja se sicer med drugim uporablja tudi za usklajevanje socialnih transferjev.

Avgusta na mesečni ravni rahla pospešitev inflacije na 6,2 odstotka

Letna stopnja inflacije v Sloveniji je avgusta dosegla 6,2 odstotka. To je nekoliko več kot julija, ko je bila pri 6,1 odstotka, in bistveno manj kot avgusta lani, ko je dosegla kar 11 odstotkov. Cene storitev so se avgusta v povprečju zvišale za 8,0 odstotka, cene blaga pa za 5,2 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,2 odstotka, blago dnevne porabe za 5,9 odstotka in trajno blago za 1,8 odstotka.

Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,8 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 10,4 odstotka, so sporočili s statističnega urada. Storitve in izdelki za rekreacijo in kulturo so se podražili za 8,7 odstotka in prispevali 0,9 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so dodale podražitve v zdravstvu (za 11,0 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (za 8,7 odstotka).

V medletni primerjavi se je večina izdelkov in storitev podražila, so bile pa tudi opaznejše pocenitve. Cene električne energije so v povprečju upadle za 13,1 odstotka in inflacijo ublažile za 0,7 odstotne točke. Za 0,6 odstotne točke so inflacijo znižali tudi cenejši naftni derivati – tekoča goriva so se pocenila za 19,1 odstotka, dizelsko gorivo za 7,4 odstotka in bencin za 3,8 odstotka.

Na mesečni ravni občutna predvsem podražitev goriv

V primerjavi z julijem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,1 odstotka. Najbolj so se podražila pogonska goriva (dizelsko gorivo za 5,1 odstotka in bencin za 4,5 odstotka) in mesečno inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve izdelkov in storitev v naslednjih skupinah: počitniški paketi doma (za 2,5 odstotka), meso (za 2,4 odstotka), oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (1,4 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,7 odstotka).

Sorodna novica Cene reguliranih pogonskih goriv bodo višje

Zaradi razprodaj ob koncu poletne sezone so se cene oblačil in obutve znižale za 3,7 odstotka ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke. Za 3,5 odstotka se je pocenilo sadje, za 1,5 odstotka pa izdelki in storitve v skupini zdravstvo. Vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo znižala za 0,1 odstotne točke, so zapisali statistiki. Vse preostale avgustovske pocenitve so prispevale še 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,1-odstotna (avgusta lani 11,5-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,2 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, cene blaga pa za 4,9 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 5,9 odstotka, blago dnevne porabe za 5,8 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.